Se sploh zavedamo pomena mokrišč?

2. februar je svetovni dan mokrišč. Ministrstvo za okolje in prostor ob letošnjem svetovnem dnevu mokrišč poudarja vlogo vitalnih mokrišč pri vedno pogostejših in intenzivnejših naravnih dogodkih, ki so posledica podnebnih sprememb. Med številnimi tipi mokrišč so globalno pri tem najpomembnejša obalna mokrišča, kot so mangrove ali obalni koralni grebeni, med celinskimi pa naravni nižinski tokovi rek s poplavnimi ravnicami in deltami ter šotna barja.

Od 80. let prejšnjega stoletja do danes se je pogostost izjemnih naravnih dogodkov na globalni ravni podvojila. V zadnjih 20 letih je zaradi njih umrlo 1,3 milijona ljudi, predvsem v državah v razvoju. V dobrih 30 letih je zaradi teh nesreč nastalo več kot 3000 milijard evrov materialne škode. Žrtve in škoda nastajajo tudi v razvitih državah - največ tam, kjer so bila naravna mokrišča uničena, pozidana ali spremenjena zaradi pospeševanja kmetijske rabe.

Podatki kažejo, da lahko z ohranjenimi obalnimi mangrovami občutno znižamo tako poplavni val morja kot tudi moč vetra. Z vsakim hektarjem mangrov ali obalnih močvirij lahko letno prihranimo več kot 14.000 evrov, medtem ko je vsak hektar zdravega koralnega grebena "vreden" več kot 31.000 evrov, poudarjajo na ministrstvu. Poleg tega so ta območja med biotsko najbogatejšimi ekosistemi.

Poplavne ravnice so medtem ogromna naravna spužva, ki - če so ohranjena - lahko shranijo ogromne količine vode in jo porazdelijo po celotnem območju. S sonaravnim urejanjem in obnovo poplavnih ravnic so te najboljša zaščita pred poplavami. Šotna barja pokrivajo tri odstotke zemeljske površine in so pomemben vodni zbiralnik, v njih pa je shranjena dvakrat večja količina ogljika kot v vseh gozdovih na svetu skupaj.

Kljub vse večjemu zavedanju o pomenu mokrišča pri zmanjševanju posledic naravnih nesreč in izrednih vremenskih dogodkov, mokrišča še vedno uničujemo in spreminjamo, ob tem opozarjajo na okoljskem ministrstvu. Človek je v dobrih 100 letih uničil več kot 64 odstotkov svetovnih mokrišč. V Sloveniji imamo še vedno nekaj razmeroma ohranjenih mokrišč, ob rekah in v poplavnih ravnicah, na kraških poljih in na visokih planotah, ki znatno prispevajo k poplavni varnosti in blažijo ali uravnavajo izredne dogodke, so dodali ob tem.

Vsekakor ima ta potencial tudi reka Mura z mrtvicami ter z reko povezanimi poplavnimi gozdovi. Ti ekosistemi so pomembno biotsko območje v evropski mreži Natura 2000. Najdemo jih v poplavni ravnici Mure, zlasti v njenem osrednjem in spodnjem delu. Z ustanovitvijo Biosfernega območja Mura se bo bolje povezal predvsem vodnogospodarski, kmetijski (gospodarski) in okoljski sektor, da bodo skupaj z lokalnimi skupnostmi poskrbeli za trajnostno upravljanje in razvoj območja, so dodali.

Pri ohranjanju mokrišč imajo namreč pomembno vlogo ljudje. Na eni strani so z reko povezani in z njo živijo, na drugi strani se morajo braniti pred vedno pogostejšimi podnebnimi dogodki. "Skrbimo, da bodo mokriščni ekosistemi ostali zdravi, saj bomo le tako ohranili njihove ekosistemske storitve in izboljšali kakovost življenja ljudi ob reki," so še zapisali.