Se splača servisirati gospodinjske aparate?

V zadnjem letu se je največ vprašanim – 25 odstotkom – pokvaril pralni stroj, 21 odstotkom pa pomivalni stroj, kaže anketna raziskava Zveze potrošnikov Slovenije. Sledijo hladilnik oziroma zamrzovalnik, kuhalna plošča in sušilni stroj s po devetimi odstotki. Se pa Slovenci pri popravilih obnašamo precej racionalno, pravi Boštjan Okorn iz ZPS.

"Ko je aparat mlajši od 5, 7 let, je zelo verjetno, da ga bomo popravljali, ko je aparat star 10 let in več, je zelo verjetno, da ga bomo zamenjali.'" Le dvema odstotkoma vprašanih cena ni pomembna pri odločitvi za popravilo, 40 odstotkom cenovno mejo predstavlja petina cene novega aparata, 12 odstotkov bi jih za popravilo bilo pripravljenih odšteti več kot 30 odstotkov cene, ki bi jo plačali ob zamenjavi aparata za novega.

Nekateri imajo s serviserji slabe izkušnje, češ da se ne držijo dogovorov, da zavajajo in prinašajo naokoli. Zaradi slabih izkušenj, pomanjkanja informacij in ker ne morejo čakati na popravilo, se nekateri ob okvari takoj odločijo za novega.

V anketi Zveze potrošnikov so udeleženci vsaj deloma potrdili mit, da aparati in stroji najraje odpovejo kmalu po izteku garancije, ki je običajno od enega do treh let. Da se jim je v tem obdobju pokvaril aparat, je odgovorilo 20 odstotkov sodelujočih, okvare v obdobju starosti do treh let pa 13 odstotkov.

"Dejansko je nekaj na tem, ampak to seveda ni znanstveno dokazano. Je pa treba poudariti, da je to bila splošna anketa, se pravi da ne vemo, ali se je to dogajalo pri strojih, pri katerih smo navajeni, da trajajo 15 let, ali pri tistih, pri katerih je že pričakovana življenjska doba pet ali šest let," pojasnjuje Okorn.

Slovenci opravimo okoli 15 odstotkov nakupov električnih aparatov, ko stari še delujejo, pravi direktor družbe Zeos, ki je izvajalec skupne sheme ravnanja z e-odpadki Emil Šehić. Takšne aparate, ki še delujejo, pa lahko oddamo v enega od 62 kotičkov za ponovno uporabo v zbirnih centrih javne službe. V centrih ponovne uporabe pa so nato na voljo po simboličnih cenah.

Še vedno se ne zavedamo dovolj, koliko električnih in elektronskih odpadkov ustvarimo. V zadnjih letih smo v Sloveniji podvojili potrošnjo s 15 na 30 kilogramov na prebivalca, nazaj pa se zbere le pet do deset odstotkov več, kar pomeni, da se ta oprema kopiči doma.

S pravilnim vzdrževanjem in popravilom aparatov podaljšamo njihovo življenjsko dobo, s tem pa vplivamo na vse korake izdelave, od iskanja snovi za izdelavo do transporta v trgovino, ter tako zmanjšamo pritiske na okolje.

Pri ZEOS-u so med drugim sprožili pobudo za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije "serviser električnih aparatov". Z njo želijo omogočiti posameznikom z znanjem in veščinami pridobiti uraden kvalificiran poklic serviser električnih aparatov, ki ga do sedaj pri nas sploh še ni. Poleg tega izvajajo dogodke v spodbudo servisiranju: dnevne akcije z brezplačnimi diagnostikami in mesečne akcije pri različnih serviserjih električne in elektronske opreme v Sloveniji.

Evropska unija že sprejema ukrepe, s katerimi bodo morali biti v prihodnje izdelki lažje popravljivi, da jih ne bo treba prezgodaj metati proč. Med drugim ukrepe za večjo razpoložljivost nadomestnih delov še leta po prodaji aparatov. Pri popravljivosti izdelkov se odgovorni v EU zgledujejo po Franciji, ki je že v začetku leta 2021 uvedla tako imenovani indeks popravljivosti za pralne stroje, električne kosilnice, prenosne računalnike, televizijske sprejemnike in pametne telefone. Višji indeks popravljivosti naj bi pomenil, da je izdelek lažje popravljiv. Koncept pa naj bi se, tako Evropska komisija, uvedel tudi v drugih članicah EU.

70 do 80 odstotkov nas niti ne pomisli na možnost ponovne uporabe, hkrati pa se že utapljamo v e-odpadkih. Kdaj torej popravljati, kdaj pa kupiti nov aparat? Kako ga vzdrževati in kakšne so alternativne možnosti? Celoten prispevek si lahko ogledate v arhivu Voyo.