Vlada je zato sprejela sklep, da teh migrantov ne bo sprejela, sprejela bo le tiste, ki so pri nas zaprosili za azil, teh pa je le 144. Slovenijo je sicer od oktobra lani prečkalo že skoraj 400.000 migrantov.
Pritiski iz EU za vračanje migrantov naj bi sicer po navedbah vlade prihajali že dnevno. Posebej na Slovenijo, ki je za večino migrantov na balkanski begunski poti ena prvih držav, ki jih je preverila in registrirala, oziroma imajo papirnate dokaze, da so bili pri nas, čeprav tu niso zaprosili za azil. Argument slovenske vlade pa je, ti papirji ne morejo biti osnova, da bi te migrante, ki jih severne države nočejo, sprejeli.
Številni se zato sprašujejo, ali bomo zaradi vestne registracije beguncev zdaj celo kaznovani. A vlada sporoča, da bo prevzela odgovornost le za tiste, ki so pri nas zaprosili za azil. A kaj, ko je to le sklep slovenske vlade, ki pa za EU in njene načrte vračanja še zdaleč ni zavezujoč.
Slovenija naj bi bila tudi sicer bolj slabo pripravljena na najbolj črne scenarije - na še večji pritisk migrantov z juga in zapiranje severnih držav. Dejstvo je namreč, da namerava Nemčija, ki je lani sprejela milijon beguncev, letos sprejeti le petino, torej 200.000 ljudi. Tudi zaradi tega vprašanja se prihodnji teden premier Miro Cerar odpravlja h nemški kanclerki Angeli Merkel. Po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah je nekdanji hrvaški premier Zoran Milanović Cerarju večkrat predlagal, da bi poleg zdajšnjega Šentilja in Karavank zato vzpostavili še tretji koridor, in sicer do Italije. Ker je Cerar po naših informacijah rekel ne, naj bi prav Milanović zagrozil, da bodo Hrvati begunce neorganizirano vozili preko Istre. Tudi zato je Italija pred tedni poslala svoje vojake na slovensko-italijansko mejo. In prav zato, ker se ne moremo zanesti na Hrvate, skuša vlada upravičiti bodečo žico, tudi v Istri kamor noga begunca še ni stopila.
