Bo Slovenija dobila prvo dvonadstropno 3D natisnjeno hišo?

Ko smo obiskala Jožeta Abrama in njegovo ekipo, je imel na obisku Špance. Zanimal jih je tiskalnik, ki utira novo pot gradbeništvu. Z njegovo pomočjo so namreč hiše zelo hitro postavljene in so relativno poceni. "Obiskujejo nas ljudje z vsega sveta – iz Evrope, Rusije, Kanade, Indije ... Rade volje jim pokažemo, česa vse so zmožni naši tiskalniki," je na svoje delo ponosen Abram. Ta izjemna tehnologija seveda navdušuje veliko ljudi, zato pri Abramovih iščejo informacije in se učijo, do samega nakupa tiskalnika, pa ne pride prav pogosto. Podobno se je zgodilo z Danci. "Možakar, ki je na Danskem postavil to hišo, je bil pri nas. Veliko stvari sem mu razložil. Gledal je naše videoposnetke, kako tiskalnik gradi. Odprto smo mu pokazali našo opremo in kako se tiska z njo. Pogovarjala sva se tudi o nakupu, a do tega na koncu ni prišlo. Med drugim tudi zato, ker smo ravno tisti čas reševali neko težavo," je razložil. Tako so Danci zares zgradili prvo tiskano 3D hišo v Evropi, o kateri smo poročali tudi v oddaji 24Ur Zvečer. Tiskalnik so potem kupili od drugih – Abram predvideva, da od Rusov. A jim tega ne zameri, le prav in lepo bi se mu zdelo, če bi ga o tem obvestili. "Smo prvi, ki smo pred štirimi leti na spletu pokazali, kako ta tehnologija deluje. Želeli smo, da lahko vsak vidi in si v glavi predstavlja, kako in kaj bi lahko ustvaril na ta način," je pojasnil.

Abramovi niso prvi natisnili hiše, so pa prvi začeli prodajati tiskalnike, ki jih tiskajo

Zgodbo novega koraka v gradbeništvu so začrtali pred šestimi leti. "V Ameriki smo kupili tiskalnik, ki je zlival plastiko in si z njim lahko izdeloval manjše predmete, kot je na primer vaza. Videl sem, kako deluje in se vprašal, zakaj ne bi naredil kaj večjega, širšega in novih dimenzij? Od ideje smo hitro prešli na prve enostavne algoritme, že naslednje leto pa smo kupili zmogljivo opremo in sestavili tiskalnik," je svoj podjetniški zagon opisal Jože Abram.

Leta 2014 so bila tako le štiri podjetja na svetu, ki so proizvajala to tehnologijo. "Vendar oni so se osredotočali zgolj na izdelke, na to, kar tiskalnik naredi, ne pa na same tiskalnike. Tako so raje začeli prodajati hiše, ne pa tiskalnika. Mi smo v tem videli priložnost in bili prvi, ki smo začeli prodajati tiskalnike. Ponudili smo tri vrste – majhne, srednje in velike." Zdaj pa že pripravljajo takega, ki lahko zgradi 24 metrov široko in 50 metrov dolgo hišo, je zadovoljen oče tehnologije 3D tiskanih hiš.

Kako se BetAbram tiskalniki razlikujejo od drugih?

Abram trdi, da je njihova tehnologija bolj napredna v dveh stvareh. "Dve leti smo pred ostalimi konkurenti. Naš matematik Rok Rostohar je našel algoritem, s katerim je mogoče na najenostavnejši način zgraditi 90-stopinjski zid in to je naša velika prednost. Poleg tega naše črpalke prenesejo bolj grob beton, kar pomeni, da lahko izdelujemo veliko močnejše in stabilnejše stene. Drugi uporabljajo beton iz praha, naš pa vsebuje 16-milimetrske kamenčke," je pojasnil.

Vse kaže, da v Krškem bo prva dvonadstropna 3D tiskana hiša

Je pa danska 3D tiskana hiša vseeno spodbudila Abramovo ekipo, da se je končno lotila tudi gradnje svoje lastne 3D hiše. Niso je sicer naredili do konca, saj bi za to potrebovali ustreznejši prostor in dovoljenja. "Trenutno jo imamo kot vzorčni primer. Ko pridejo stranke, jim pokažemo, kako tiskalnik gradi. Vsakič torej na novo nastane sloj več. Sicer pa je to hiša, ki bo imela dve nadstropji in bo prva taka hiša na svetu. Šli smo že na občino, če bi nam morda ona lahko pomagala in priskrbela prostor. Predlagali smo, bomo videli, kaj bo," upa na najboljše Abram.

Da bi izvedeli, ali smo Slovenci korak bliže prvi dvonadstropni 3D hiši, smo poklicali na občino. Povedali so, da podpirajo inovativne projekte in da so z Abramom res imeli sestanek, kjer jih je seznanil s svojim delom in načrti. »Vsekakor bomo njegovo idejo podprli in poskusili najti najprimernejši prostor, seveda pa je vse odvisno, za kakšen objekt gre, kakšnih dimenzij, zato se bomo v prihodnje z gospodom Abramom na to temo še sestali,« so navdušeni tudi oni.

Kaj vse lahko gradimo s tiskalnikom?

Praktično ni omejitev. Do tja, kamor seže človeška domišljija, do tja se razprostira svet tiskanih zgradb. "Kar narišemo s programom za 3D izris, se spremeni v ukaze motorjem, ki s pomočjo dozatorjev naredijo kakršno koli obliko, ki si si jo zamislil," je razložil Abram. Povedano drugače, na ta način lahko zgradiš grad, stolpnico ... "Prišli so iz Singapurja. Na otoku hočejo postaviti stolpnice, zato želijo kupiti tiskalnik samo za gradnjo stolpnic in nas kličejo, pridite." Ali sploh obstaja kakšna stvar, ki se je ne bi dalo natisniti, nas je zanimalo. Abram trdi, da ne. Zdaj se bodo lotili tiskanja stropov, česar se konkurenti še niso. "Natisnili ga bomo na tleh, ga nato dvignili in tako rastejo nadstropja. Poleg tega je postala popularna imitacija talnih ploščic, ki se prav tako oblikuje s tiskalnikom. Čeprav to ni naš izum, si ga želim tudi jaz uporabljati, ker mi je všeč," je navdušen.

Kje vse se še torej odpirajo možnosti? Abram meni, da bi bil tiskalnik na primer dobrodošel v času hudih poplav. "Na hitro bi lahko v višjih legah zgradili hiše ali pa skladišča. Vojska bi lahko uporabila tako zgrajene stavbe za skladiščenje raznih stvari ali pa kot oporišča. Klicali so nas iz Francije, da bi s pomočjo tiskalnika zgradili njivo pod zemljo za začimbe, kjer bi poleg tega tekel še potok. Iz Južne Koreje so nas klicali, če lahko naredimo 20 metrov visoke, 20 metrov široke dimnike in spodaj propelerje, da bi imeli elektrarne."

Koliko sploh stane hiša in kako dolgo se jo gradi, nas je zanimalo? Ali je res tako velika razlika, če primerjamo z običajno gradnjo hiše? Vzorčna dvonadstropna hiša, ki jo je začel Abram tiskati in je velika osem krat devet metrov, ima notranje stene ter obsega okrog 70 kvadratnih metrov, bi stala 800 evrov. Seveda govorimo le o vseh zgrajenih zidovih hiše, za kar bi porabili 10 kubičnih metrov materiala. "En sloj, širok štiri centimetre, tiskalnik nanaša 13 minut. Naša hiša bi imela približno 230 slojev, kar pomeni, da bi bili vsi zidovi hiše z vmesnimi stenami zgrajeni v okrog 12 urah in pol," je izračunal Abram. Stropi bi vzeli en cel dan tiskanja na tleh, potem bi jih dvignili. Vseeno je to zelo hitro, ocenjuje.

Vsi ti podatki in že tiskane 3D hiše s pomočjo tiskalnika kažejo, da se gradbeništvu bliža zanimivo obdobje. Enako delo, ki ga stroj opravi za 800 evrov, v gradbeništvu pomeni 10.000 evrov. Ali je ta dejavnost torej ogrožena in se ji bliža konec? Abram meni, da ne. Človeške roke namreč pri nekaterih gradbenih delih niso zamenljive. "Je pa res, da se bodo morali nekateri delavci prešolati in naučiti tudi drugih veščin. Na račun nove tehnologije bodo v gradbeništvu še bolj iskani poklici, kot so računalničar, arhitekt in strokovnjak za materiale," je zaključil Abram, ki si trenutno najbolj želi, da čim prej dobi prostor, kjer bi lahko zaživelo njegovo znanje – prva dvonadstropna hiša, natisnjena s 3D tiskalnikom.