Balonar Miro Kolenc krivde ne priznava: Po 50 minutah se je zgodil izreden preobrat vremena

Na zatožno klop ljubljanskega okrožnega sodišča je sedel Miro Kolenc, ki ga obtožnica bremeni povzročitve splošne nevarnosti ob balonarski nesreči, ki se je avgusta 2012 zgodila na Ljubljanskem barju. Na balonu je bilo 32 ljudi, šest jih je umrlo, ostali so se poškodovali, nekateri med njimi huje.

Na predobravnavnem naroku novembra lani Kolenc krivde za nesrečo ni priznal, dogodek pa je obžaloval. Tožilstvo mu je za priznanje krivde ponujalo šest let zapora.

Najhujša balonarska nesreča v Sloveniji se je zgodila v bližini Iga, ko je balon pristajal. Na njem je bilo 32 ljudi, šest jih je umrlo, ostali so se poškodovali, nekateri huje.

Kolenc je v zagovoru povedal, da se je kljub dobrim vremenskim pogojem zgodil izreden preobrat vremena, ki je povzročil dogajanje ob pristajanju balona. Sam pa je ravnal na podlagi svojega znanja in izkušenj.

Tožilec Matej Peterca sicer Kolencu očita, da je kljub možnosti nastanka neviht z balonom in 31 potniki vzletel. Letel je na okoli 1400 metrov nadmorske višine brez dovoljenja kontrole zračnega prometa. Ko so se pojavili nevihtni oblaki, leta ni prekinil, ob hitrem spuščanju pa ni upošteval navodil stroke ter je ravnal v nasprotju s priročnikom.

Ob prvem padcu balona je Kolenc po navedbah obtožnice dodajal plin, da je balon ponovno vzletel in nato spet padel ter ob pristajanju treščil v drevo in zagorel. Kolenca zato tožilstvo bremeni povzročitve splošne nevarnosti iz malomarnosti, za kar je zagroženih do deset let zapora.

Kolenc: Napaka je bila, da leta s sodelovacem nisva najavila

Obtoženi je v zagovoru poudaril, da je pred poletom pogosto gledal vremensko napoved in napoved modela Aladin, ki napoveduje smer in hitrost vetra. Ta je po njegovih besedah predvideval dobre vremenske pogoje za polet. Na samem mestu vzleta na Brdu je spustil tudi več helijevih balonov, iz katerih je bilo razvidno, da ni vetra. Po pregledu in pripravi balona so vzleteli proti Barju.

Kot je izpostavil, sta s sodelavcem Radom Petrovičem naredila napako, da nista najavila poleta balona. Ob tem je pojasnil, da je ena oseba ponavadi najavila vse balone, ki so na posamezen dan vzletali. Na ta dan je poleg Kolenčevega balona vzletel še en manjši balon.

V nadaljevanju je obtoženi pojasnil, da je najtežje izvedljiv pristanek, ko pride do povečanja hitrosti vetra v spodnjih plasteh zraka. Pilot lahko balon usmerja samo višje ali nižje, na horizontalno gibanje pa ne more direktno vplivati.

Po približno 50 minutah se je, kot je dejal Kolenc, zgodil izreden preobrat vremena, kar se mu je zgodilo prvič v življenju. Iz Vrhnike je zaznal črno gmoto, ki se je približevala in je zato predvideval spremembo smeri vetra.

Tožilec: Zagovor Kolenca je bil v preiskavi drugačen

Pri tem se je Kolenc še nekoliko dvignil, da bi zagotovil dovolj velik prostor za pristanek desno od Ižanske ceste. Kot je pojasnil, je sledil manever pristajanja, medtem ko se je veter izredno spreminjal. V fazi prvega pristanka se je pojavila turbulenca in strižni veter, ki je ogenj usmeril na mesto v balon nekoliko v stran, tako da ga je ožgal. Kolenc se drugega dogajanja ne spomni več, razen tega, da se je znašel zunaj balona z močnimi bolečinami.

Tožilec je Kolenca soočil z njegovo izpovedbo dogodkov policiji leta 2012, ki bila nekoliko drugačna. Obtoženi je to pripisal dejstvu, da je takrat še vedno trpel posledice poškodb in da ni zmogel razlikovati, kaj je o preiskavi slišal in kaj se je o nesreči spomnil sam.

Sodnica Sinja Božičnik je na obravnavi prebrala, da so oškodovanci oz. svojci umrlih v nesreči vložili premoženjske pravne zahtevke. Vsota vseh zahtevkov nanese nekaj več kot 450.000 evrov.

Sojenje se bo nadaljevalo januarja.