Se še spomnite 'prvega slovenskega terorista'?

Za "prvega slovenskega terorista" bi lahko šteli Tomija Slugo, ki je maja 2001 pred junijskim obiskom takratnega ameriškega predsednika Georgea Busha v Sloveniji v Belo hišo poslal elektronsko pošto z vsebino: "Predsednik, rešite Zemljo. Vi, tepci, ubili vas bomo v Ljubljani. Dobrodošli."

Odkrili so ga ameriški varnostni organi, slovensko sodišče pa ga je leta 2005 obsodilo na štiri mesece zapora, pogojno na dve leti. Višje sodišče je sodbo razveljavilo, na vnovičnem sojenju so ga oprostili, "ker njegove grožnje ni bilo mogoče šteti za resno".

Decembra 2009 je sledila obsodba Hrvata Josipa Zagajskega, ki so ga prijeli junija 2009 zaradi poskusa napada na premierja Boruta Pahorja. Sodišče ga je spoznalo za krivega poskusa preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva in terorizma. Po izreku sodbe je zaploskal in dejal: "Bravo." Trenutno prestaja 11-letno zaporno kazen na Dobu.

Maja letos je 29-letnik iz Krškega odvrgel nahrbtnik pred ameriškim veleposlaništvom v Ljubljani. Za dve uri so zaprli cesto in razstrelili nahrbtnik, v katerem pa niso našli nevarnih predmetov. "Metalca" so pridržali in pozneje izpustili, konec junija pa so ga na tožilstvo ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja ogrožanje oseb pod mednarodnim varstvom, za kar mu grozi do leto zapora.

Letno dobijo do dve osebi, ki naj bi se ukvarjali s terorizmom

Slovenska policija v povprečju letno obravnava od enega do dva suma terorizma. Predkazenski postopki praviloma trajajo več kot leto dni, v večini primerov gre za posameznike. Letos sicer še niso obravnavali primera načrtovanja, priprav ali sodelovanja pri izvršitvi terorističnega akta s strani organiziranih terorističnih skupin. So pa obravnavali več sumov ogrožanja oseb pod mednarodnim varstvom, in sicer lani eno in letos že dva primerov.

Letno obravnavajo tudi od dva do tri primere financiranja terorizma. Povečini gre za preiskovanje sumljivih finančnih transakcij preko slovenskega bančnega sistema ali poslovnega sodelovanja s pravnimi osebami v Sloveniji, v katere so vpleteni bodisi posamezniki na listi oseb, skupin ali entitet, zoper katere Združeni narodi ali Evropska unija predvidevata posamezne omejevalne ukrepe oziroma sankcije, bodisi posamezniki oziroma družbe, ki podpirajo ekstremizem oziroma teroristične skupine.

Lani so obravnavali eno kaznivo dejanje ščuvanja in javnega poveličevanja terorističnih dejanj, medtem ko novačenja in usposabljanja za terorizem do zdaj niso zaznali. Obe kaznivi dejanji sta sicer v slovenski kazenski zakonodaji inkriminirani od leta 2008.

Spremljajo tudi dogajanje zunaj naših meja

Na vprašanje, koliko preiskav v zvezi s terorizmom trenutno preiskujejo, na policiji niso odgovorili ''zaradi varovanja interesa postopkov". Za obravnavanje tovrstnih kaznivih dejanj je sicer v Sloveniji pristojen oddelek za terorizem in ekstremno nasilje, ki deluje v sklopu sektorja za organizirano kriminaliteto pri upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, ki poleg sistemsko-strateških in organizacijskih nalog skrbi tudi za koordinacijo zahtevnejših primerov, ki so sicer v pristojnosti regionalnih kriminalistov, kjer je poleg specialcev in protibombne enote za boj proti terorizmu usposobljenih okoli 40 preiskovalcev.

Na policiji opozarjajo, da je terorizem globalna grožnja, ki zahteva tudi takšno obravnavanje. ''Zato je večina znanj in veščin, ki upoštevajo mednarodne standarde dobrih praks, pridobljenih v sklopu mednarodnih usposabljanj. Slovenska policija sicer tudi sama s svojimi izkušnjami prispeva k dvigu kakovosti omejevanja nevarnosti terorizma, zlasti na območju Zahodnega Balkana, pa tudi v sklopu Evropske unije,'' so pojasnili.

Zavedajo se, da novodobni terorizem zaznamuje predvsem njegova transnacionalnost in izredna prilagodljivost. Predvsem je povsem nepredvidljiv ter s pridom izkorišča mobilnost in tehnologijo. Ker je največkrat motiviran z različnimi družbenopolitičnimi vzgibi, je nujno treba upoštevati trende socialno-ekonomskih sprememb, tako na nacionalni ravni kot tudi regionalno oziroma na ravni Evropske unije.

Slovenska policija v sklopu nacionalnega varnostnega sistema kot tudi v sklopu regionalnega sodelovanja dosledno izpolnjuje vse svoje dolžnosti, poudarjajo. Odkrivanje vzrokov za nastanek terorizma in ekstremizma, pravočasno odkrivanje pripravljalnih dejanj in načrtovanja ter učinkovito preprečevanje so prioritete Slovenije. Slovenska policija izvaja različne aktivnosti na področju boja zoper terorizem in spremlja dogajanje pri nas in v drugih državah. Prav tako izvaja preventivne ukrepe z namenom preprečevanja morebitnih groženj.