Kolikšne so odškodnine, ki jih slovenskim rejcem izplača država?

Medtem ko smo bili v Sloveniji v zadnjih mesecih priča večjemu številu napadov zveri na drobnico, kar je v javnosti sprožilo tudi številne polemike glede reševanja problematike škod, ki jo omenjene živali povzročajo slovenskim rejcem, so se pojavila tudi ugibanja, da naj bi se rejcem s finančnega vidika izplačalo, da jim zveri pokoljejo drobnico. Na spletu je namreč zakrožil podatek, da dobi rejec za napadeno žival celo trikrat več denarja, kot bi ga dobil, če bi žival prodal na trgu. 

Resničnost domnevnih očitkov, ki mečejo slabo luč na slovenske rejce, smo preverili na pristojnih ministrstvih. Najprej pojasnimo, da odškodnine za škode, ki jo povzročijo živali zavarovanih živečih vrst, med katere sodijo tudi volkovi, rejcem izplačujejo na Agenciji RS za okolje in prostor. Po njihovih podatkih višina odškodnine, ki jo prejme rejec za škodo, povzročeno na ovcah mlečne pasme, trenutno znaša 315,75 evra, za mesno pasmo 181,5 evra, za ovco, namenjeno za pitanje ali zakol, pa 168,75 evra. Kar zadeva samih odkupnih cen za posamezne ovce na trgu, je slika manj jasna. Kot so nam pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, točnih številk o tem nimajo. So nam pa posredovali podatek, da v primeru ovac, namenjenih zakolu, cena za kilogram žive mase znaša 1,1 evra, za jagnjeta pa 2,6 evra.

Končno ceno ovce dobimo tako, da omenjeno ceno pomnožimo s težo živali, ki pa se seveda po posameznih pasmah ovac razlikuje. V Sloveniji imamo kar sedem pasem ovac, če vzamemo za primer izračuna najštevilčnejšo pasmo, oplemenjeno jezersko-solčavsko ovco, katere telesna masa se giblje med 65 in 75 kilogrami, bi tako končna cena celotne ovce v tem primeru znašala 71,5 evra oz. 82,5 evra. Če bi rejec utrpel napad zveri, bi v konkretnem primeru dobil 97,25 evra več denarja, kot če bi zdravo žival prodal na trgu. 

Rejci morajo izpolnjevati določene pogoje

Čeprav številke kažejo, da bi lahko bili slovenski rejci resnično motivirani k izigravanju države, je ob tem pomembno izpostaviti tudi to, da država odškodnin ne deli kar vsepovprek. Da so na koncu upravičeni do odškodnine, morajo izpolnjevati določne pogoje. Ob tem velja dodati, da vseh odškodninskih zahtevkov, ki jih rejci drobnice vložijo zaradi napadov zveri na njihovo drobnico, Agencija RS za okolje tudi ne odobri. "Lastniki morajo na primeren način kot dobri gospodarji narediti vse potrebno, da svoje premoženje obvarujejo pred nastankom škode. To pomeni, da morajo varovati svoje premoženje, da bo škod čim manj," so pojasnili na ministrstvu za okolje in dodali, da lahko v ta namen uporabijo mehanska, kemična, zvočna in druga odvračala. Priporočeni zaščitni ukrepi so določeni v pravilniku o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju. "Če pa živali zavarovanih vrst kljub izvedeni priporočeni zaščiti na premoženju povzročijo škodo, lahko pri ministrstvu za okolje uveljavljajo odškodnino," so še dodali.

Oškodovanci lahko zahtevajo tudi višjo odškodnino 

Kar zadeva obravnave posameznih škodnih dogodkov, so na pristojnem ministrstvu pojasnili, da na kraju dogodka pooblaščena oseba Zavoda za gozdove pripravi zapisnik o nastanku škode. V omenjenem dokumentu ugotovi obstoj dejstev, ki so pomembna za ugotovitev odškodninske odgovornosti države zaradi povzročene škode in določitev višine odškodnine. Pooblaščena oseba in oškodovanec se lahko na podlagi ogleda kraja dogodka takoj ali v roku osmih dni od prijave škode sporazumeta o višini odškodnine. Pri tem lahko sodelujejo tudi strokovnjaki Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. "Če se oškodovanec in pooblaščeni predstavnik zavoda ne sporazumeta o višini odškodnine, lahko oškodovanec na Agencijo RS za okolje posreduje odškodninski zahtevek z vlogo, ki jo mora dodatno obrazložiti. Če zahteva višjo odškodnino, je dolžan priložiti strokovno mnenje, oceno izvedenca, račun, s katerim utemelji svoj zahtevek." 

Rekorder v zadnjih treh letih naenkrat prejel več kot devet tisoč evrov odškodnine

V letu 2018 so tako rejci zaradi škode, povzročene na drobnici, na Agencijo RS za okolje vložili 320 odškodninskih zahtevkov, v letu 2017 je ta številka znašala 357, v letu prej pa 243. Število odobrenih zahtevkov je bilo malenkost nižje – v letu 2018 jih je bilo 296, v letu 2017 so jih odobrili 357, v letu 2016 pa 210. Višina sredstev, ki jih je država rejcem na koncu izplačala, je v letu 2016 znašala 89.272 tisoč evrov, v 2017 je 186.499, v lanskem letu pa 128.918 tisoč evrov. Najvišji znesek, ki ga je prejel posamezen rejec drobnice, je bil izplačan leta 2016, in sicer v vrednosti 9.367 evrov. V enemu škodnem dogodku je bilo pobitih 30 ovac mlečne pasme (genska banka). 

Število prejetih in odobrenih zahtevkov ter višina izplačanih subvencij v zadnjih treh letih: