Se ponavlja zgodba z azbestom? 'Tudi takrat so govorili, da je vse po zakonu in da ne škoduje'

Današnja sobota je v Posočju minila v znamenju akcije Za naravo ob Sočo. Čeprav gre za eno najlepših rek v Evropi, ki privablja turiste z vseh vetrov, pa je v srednjem delu Posočja problematika onesnaževanja okolja izredno pereča, in to že 100 let. Korita, brzice in turkizno vodo namreč na območju Občine Kanal zasenči ogromen tovarniški objekt cementarne Salonit Anhovo. "Cementarna Salonit Anhovo, ki je svojo pot začela pred 100 leti je neposredno odgovorna za tisoče uničenih življenj, smrti, uničenega okolja, osebnih tragedij. Skozi celotno zgodovino delovanja jim je uspelo zagotoviti neomajno podporo lokalne oblasti," opozarjajo v društvu Eko Anhovo in dolina Soče, ki je eden od organizatorjev sobotne akcije. Prav zato bo osrednji dogodek postavljen v Deskle in Anhovo. "Namen akcije je na povezovalen in trajnostni način spodbuditi posameznike k aktivnemu državljanstvu," pojasnjujejo in dodajajo, da z udeležbo izrazite solidarnost z domačini iz srednjega Posočja, ki se že vrsto let borijo proti enemu največjih industrijskih onesnaževalcev. "Kot že neštetokrat do sedaj bomo tudi tokrat naše pozive in zahteve naslovili na državo in lokalno skupnost, ki ne izkazuje nikakršne pripravljenosti za reševanje pereče okoljske in zdravstvene problematike."

V dopoldanskem delu akcije bodo udeleženci veslali, kolesarili, hodili in tekli ob 80 kilometrih toka reke Soče med Velikimi koriti pri Lepeni do Solkana. Na sedmih odsekih bodo opozorili na sedem perečih okoljevarstvenih in naravovarstvenih problemov, v okviru svetovne akcije Očistimo svet pobirali ob poti videne smeti ter jim določili izvor (znamko), predvsem pa bodo na lastne oči spoznali naravne lepote in okoljske rane Soške doline. 

Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja, ki prav tako sodeluje v tej akciji, izpostavlja, da bo v soboto na milijone ljudi po vsem svetu zbiralo podatke o največjih onesnaževalcih in zahtevalo spremembe, saj lahko le z umikom plastike za enkratno uporabo, preoblikovanjem izdelkov in preprečevanjem nastajanja odpadkov zaustavimo plastično onesnaževanje in tudi pri nas gorečo željo po sežiganju odpadkov.

In prav sežig in sosežig odpadkov je trenutno eden najbolj problematičnih okoljskih problemov v Sloveniji. Ker je med bojem zasavskega Eko kroga proti trboveljski cementarni Lafarge in bojem okoljevarstvenikov proti Salonitu Anhovo kar nekaj vzporednic, bo zbrane nagovoril Goldmanov nagrajenec Uroš Macerl in predstavil njihovo uspešno bitko proti francoski korporaciji. Po koncu pa bodo udeleženci dogodka s protestnim pohodom med Anhovim in Desklami opozorili na alarmantno stanje, ki ga z gledanjem preko prstov Salonitu Anhovo in Eternitu že mnoga leta prek različnih političnih opcij dopušča država. "Skrajni čas je, da napovemo konec brezsramnemu pohlepu tujih korporacij na račun našega zdravja in okolja ter zahtevamo, da se dobrobit ljudi in narave postavi pred interese kapitala," poudarja Mateja Sattler iz Eko Anhovo in dolina Soče. "Udeleženci bodo s svojimi dejanji ponovno skušali v enem dnevu za naravo in okolje Slovenije narediti več koristi kot ta in prejšnje vlade v 100 dneh."

Tokratna akcija je torej poziv vsem državljanom, da se na lastne oči prepričajo, kaj se dogaja v Posočju. Namreč, tako kot Trbovlje je tudi Anhovo za mnoge daleč stran od oči in posledično daleč stran od srca, kot pravi pregovor. Pa vendar gre za problematiko, ki ni unikum, vezan na lokalno raven, pač pa za primer sistemskega izigravanja zakonodaje in ima lahko nepopravljive posledice za vso državo.

Kaj se dogaja v Anhovem?

Opozorilom okoljevarstvenih organizacij in društev so se konec lanskega leta pridružili tudi zdravniki, ki skrbijo za tamkajšnje bolnike, saj dnevno v svojih ambulantah srečujejo bolnike z izredno hudimi rakavimi obolenji. Kot pravijo, so številke zastrašujoče. V družinah, ki živijo v okolici Salonita Anhovo, tudi po več članov boleha za azbestozo, imajo veliko primerov mezoteliomov in pljučnega raka. Gre za pretresljive zgodbe.

Pri opozarjanju na dejstvo, da je na območju, ki zajema Občino Kanal ob Soči pa tudi sosednje občine, največ smrti, ki jih povzroči onesnaženost okolja v Sloveniji, so jih podprli tudi v Zdravniški zbornici Slovenije. Zdravnica Mirjam Bizjak Velikonja, specialistka splošne medicine in predsednica goriškega regijskega odbora zdravniške zbornice, je zbrala in predstavila nekaj konkretnih številk, ki nesporno prikazujejo, kako hude posledice za lokalno skupnost predstavlja cementarna. 

"Epidemija mezotelioma v okolici Anhovega se bo nadaljevala tudi po letu 2020 in ne vemo, kdaj bo dosegla plafon," opozarja Mirjam Bizjak Velikonja in ob tem pojasnjuje, da odgovorni pri sklicevanju na obstoječe normative za izpuste škodljivih snovi vedno znova pozabijo povedati, da ti normativi veljajo za zdravo populacijo – ne veljajo pa za otroke in za bolne. In območje, ki ga dosežejo izpusti cementarne, je izredno degradirano, prebivalci pa zaradi dolgotrajnega izpostavljanja onesnaževanju izredno slabega zdravja. 

Tovarna s tradicijo – onesnaževanja

Salonit Anhovo je glavni in dolgotrajni onesnaževalec srednje Soške doline. V preteklosti je bil to največji uporabnik azbesta, od prepovedi uporabe te nevarne snovi pa proizvaja cement, poleg tega v cementni peči sežiga in sosežiga nenevarne in nevarne odpadke. Po javno dostopnih podatkih je v letu 2018 Salonit Anhovo uvozil kar 77.000 ton odpadkov iz Italije in Avstrije in od tega sosežgal 71.792 ton. Skupna količina sosežganih odpadkov je znašala 104.000 ton. Torej je le slaba tretjina odpadkov slovenskih. Dovoljena količina sosežiganja odpadkov je trenutno 109.000 ton na leto, čakajo pa na zeleno luč Agencije RS za okolje (Arso), ki bi jim dovolila sežig še večje količine odpadkov. 

"Gre za enormne količine odpadkov, ki jih sosežgejo v okolju, ki je že samo po sebi degradirano zaradi pretekle uporabe azbesta. Ob sosežigu nastajajo velike količine emisij in imisij, ki se nalagajo v našem okolju, zemlji, vodi in nenazadnje tudi v ljudeh. Prebivalci srednjega Posočja nosijo veliko zdravstveno breme zaradi posledic uporabe azbesta, sedaj so izpostavljeni še škodljivim vplivom iz tovarniškega dimnika," opozarjajo v društvu Eko Anhovo in dodajajo, da imajo poleg sosežiga odpadkov v Anhovem in okolici velike težave tudi z dostopom do čiste pitne vode. In to že dlje časa. Zadnje onesnaženje pitne vode je bilo poleti, analize vode pa so med drugim pokazale na nekajkrat preseženo vrednost kroma VI. Krajani Anhovega so brez pitne vode že od konca julija, v Desklah in nekaterih okoliških krajih pa je vodo treba prekuhavati že tretji teden. 

Kako je možno, da država to dopušča?

"Gre skoraj izključno za političen problem. Nemoteno delovanje podjetja podpira zakonodaja, ki z zakoni in evropskimi direktivami omogoča bogatenje velikih podjetij (in njihovih delničarjev) na račun zdravja ljudi in uničevanja okolja. Gre za odsotnost politične volje za reševanje problema, ki je sicer rešljiv," so ostri v Eko Anhovo. "Zelo podobno zgodbo smo spremljali pred desetletji z azbestom. Tudi takrat so našim staršem govorili, da je vse po zakonu in da ne škoduje."

Z njimi se strinjajo tudi v Zdravniški zbornici Slovenije, kjer so večkrat pozvali pristojna ministrstva in vlado, naj vendarle ukrepajo in zaščitijo svoje državljane. Predvsem pozivajo vlado, da se dodatno ne onesnažuje okolja, ki je že onesnaženo, ker bodo najhujše posledice nosili ljudje. Teh škodljivih posledic seveda ne vidimo takoj, pač pa so vidne šele čez 20, 30 ali 40 let. "Vsak, ki misli, da posledic ne bo, si zatiska oči. Sklicevanje na standarde ni opravičljivo. Razumem, da se industrija mora sklicevati na standarde. Vendar pa apeliramo na državo, kot na postavljavce teh standardov, da so nam poleg standardov, še bolj pomembna človekova življenja," je že januarja letos opozarjala zdravnica Metoda Dodič Fikfak, Klinični inštitut za medicino dela in športa, UKC Ljubljana.

20. februarja sta se sestala odbor za zdravstvo ter odbor za infrastrukturo, okolje in prostor ter na skupni seji ob obravnavi te tematike sprejela sedem sklepov, v prvem pa državo pozvala, naj čim prej ukrepa in ne dovoli povečanja sosežiga nevarnih odpadkov. Prav tako so pozvali k ustanovitvi medresorske delovne skupine, ki bi proučila možnosti izenačitve normativov dovoljenih emisij sosežigalnic s tistimi, ki veljajo za sežigalnice odpadkov. Namreč, Salonit Anhovo ima dovoljenje za bistveno večje količine emisij, kot le-te veljajo za druge sežigalnice odpadkov v Sloveniji, zato ni čudno, da je prav onesnaženje na tem območju največje. 

Kljub rokom za ukrepanje ni bilo storjenega popolnoma nič

Konkretnih ukrepov s strani ministrstev ni, pa tudi odgovorov pristojnih na naša vprašanja nismo prejeli. Na neodzivnost opozarjajo tudi v Levici, saj je kar nekaj sklepov imelo določen rok pol leta, a ni bilo storjenega popolnoma nič. "Ni pošteno do prebivalcev Anhovega, da se je desetletja na njihovo škodo gradila gospodarska rast, zdaj pa država ne poskrbi za sanacijo njihovega kraja – enako kot so samim sebi prepuščeni zasavski revirji, celjska in mežiška kotlina ter mnogi drugi konci Slovenije. V resnici je nujna celovita zaščita reke Soče ob celotnem toku reke, ne zgolj v Anhovem, kjer je stanje resnično alarmantno. Soške doline bi morale biti zgled sožitja bivanja prebivalcev z ekosistemom, katerega del so," opozarjajo v Levici in pozivajo vse k protestni akciji ob Soči.

Kaj kažejo podatki?

Nacionalna in evropska zakonodaja cementarnam, ki sosežigajo odpadke, dovoljujeta višje mejne vrednosti emisij v primerjavi s sežigalnicami odpadkov. Lokalni prebivalci ob cementarnah so tako v diskriminatornem položaju glede zaščite njihovega zdravja in okolja. Zato si okoljevarstveniki in zdravniki prizadevajo, da bi cementarne, ki sosežigajo odpadke, morale spoštovati enake skupne emisijske mejne vrednosti kot sežigalnice odpadkov, ki so precej nižje od teh, ki so trenutno dovoljene cementarni. 

Maksimalno dovoljene količine emisij NOx za tri različne scenarije

V Anhovem so v letu 2018 v zrak izpustili 993.520 kilogramov ogljikovega monoksida. V celjski sežigalnici je tovrstni izpust znašal 1261 kilogramov. Pri organskih spojinah, izraženih kot skupni organski ogljik, je razmerje 103.384 kilogramov (Anhovo) proti 104 kilogramom (Celje). Dušikovih oksidov je Salonit izpustil v zrak 1.491.000 kilogramov, celjska sežigalnica pa 25.604 kilogramov. V Anhovem so zabeležili še izpust 2610 kilogramov benzena, 60 kilogramov živega srebra in njegovih spojin, 56 kilogramov bakra in njegovih spojin ter deset kilogramov svinca in njegovih spojin, medtem ko v Celju izpustov teh nevarnih snovi ni bilo.

Izpusti sežigalnic tako vsebujejo potrjeno rakotvorne snovi, ki pri lokalnem prebivalstvu povzročajo rakave bolezni, kot so limfom, sarkom, rak črevesja in pljučni rak. Poleg tega toksične snovi v izpustih sežigalnic povzročajo tudi bolezni živčevja, srca in ožilja ter pljuč, motijo plodnost in razvoj plodov.

Nadzirajo sami sebe

Še bolj pa v oči bode dejstvo, da sežigalnice monitoring izpustov izvajajo tako, da izberejo 'svojega' pooblaščenega izvajalca monitoringa, ki jim napove, kdaj bo izvajal meritve, zaradi česar lahko ti prilagajajo delovanje posameznih naprav. V bistvu nadzirajo sami sebe, zato je verodostojnost podatkov zelo vprašljiva.

Ko je društvo Eko krog lani objavilo poročilo o onesnaženju, ki ga povzroča Salonit Anhovo, ter razkrilo številne nepravilnosti in presežene vrednosti nevarnih emisij, so v podjetju nanje pritisnili in zahtevali umik poročila, okoljevarstveni organizaciji pa očitali zastraševanje, navajanje neresničnih in žaljivih navedb. Na splošno so pritiski onesnaževalca na različne naravovarstvene organizacije in društva izredno močni in polni groženj, kar so nam potrdili tudi v društvu Eko Anhovo.

Salonit Anhovo je do leta 1996 proizvajal azbest-cementne izdelke. Od leta 2007 pa deluje kot cementarna z dovoljenjem za sosežiganje odpadkov. Trenutno se pri Agenciji za okolje odvija postopek, v katerem naj bi odločili, ali bi veljalo količino zdaj dovoljenih odpadkov pri sosežigu še povečati ali ne. In to kar za skoraj četrtino – s 109.000 ton letno na 135.000 ton letno. Odločitve Arsa za zdaj še ni.

Na vprašanje Bizjak Velikonjevi, ali se je od januarja, ko so zdravniki združno povzdignili glas in opozorili na nedopustne posledice, kaj spremenilo, odgovarja. "Spremenilo se v tem času ni nič. Nova je le težava s strupeno onesnaženo vodo, ki pa, če poslušaš domačine, ni nova. Vsaj za zdaj povečanja sežiga strupenih odpadkov ni bilo. To smo verjetno dosegli. In da se o stvari govori. Morda bo nekoč boljše."

So strahovi lokalnega prebivalstva upravičeni? Strokovnjaki, ki proučujejo posledice sežiga in sosežiga nevarnih odpadkov na okolje, so enotni: preprosto ni dovolj podatkov, na podlagi katerih bi kdorkoli lahko trdil, da je katerakoli sežigalnica varna.