Predlagane spremembe med drugim prinašajo tudi poenostavitev nekaterih postopkov, vendar tudi večja pooblastila policiji na mejah pri zavračanju tujcev ob vstopanju v državo. Slednje naj bi bilo namenjeno preprečevanju morebitnih terorističnih dejanj in protiobveščevalne dejavnosti. Obsežne spremembe so tudi v poglavju o izdajanju vizumov, največja organizacijska sprememba pa je v tem, da bodo dovoljenja tujcem za stalno bivanje namesto notranjega ministrstva izdajale upravne enote. V luči boja proti ilegalnim migracijam je vlada v novelo vnesla tudi rešitev, po kateri bi tistim prevoznikom, ki tujce nelegalno pripeljejo v državo, naložili tudi povračilo vseh s tem nastalih državnih stroškov.
Predlagane rešitve je poslancem predstavil državni sekretar na notranjem ministrstvu Bojan Bugarič, ki je uvodoma predstavil temeljne razloge za relativno obsežne spremembe leta 1999 sprejetega zakona o tujcih. Poleg uskladitve tujske zakonodaje z evropskim pravnim redom, povečevanja pristojnosti policije na meji pri nadzoru vstopanja tujcev ter poenostavitve postopkov pri izdaji dovoljenj za bivanje, skušajo po besedah Bugariča z novelo ponuditi tudi podlago za enotno vodenje migracijske politike, saj se je izkazalo, da država potrebuje bolj koordinirano enotno migracijsko politiko.
Temeljno vodilo pripravljalca je bila sorazmernost predlaganih ukrepov, ki so usmerjeni v varovanje javnega interesa, na drugi strani pa tudi v varovanje pravic posameznikov. Z novimi rešitvami skušajo v sedanji zakon vnesti tudi dosledno uveljavitev načela nevračanja. Tako so, kot je dejal Bugarič, v novelo jasno zapisali, da nobena oseba ne sme biti vrnjena v državo, od koder je prišla, če je s tem ogroženo njeno življenje. Pomembna sprememba je tudi večje varstvo pravic otrok in mladoletnikov, čeprav gre za otroke oseb, ki so ilegalno vstopili v našo državo, na novo se uvaja tudi sankcioniranje prevoznikov, manjši del sprememb se nanaša tudi na vizume, kjer gre za uskladitev s schengensko ureditvijo. Naslednja pomembna sprememba je prenos pristojnosti izdaje dovoljenj za bivanje na upravne enote. To naj bi se, ko bo novela zakona sprejeta in uveljavljena, po načrtih vlade zgodilo že na začetku prihodnjega leta.
Poslanci so ob obrazložitvi svojega glasu sicer podprli predlagane rešitve, vendar pa so imeli tudi nekatere pomisleke. Tako je Rudolf Petan v imenu poslanske skupine SDS pozdravil novelo, vendar menil, da potreba po harmonizaciji slovenskega zakona z evropskim pravnim redom, ki prinaša tudi določene restrikcije, pomeni, da smo bili do sedaj "bolj liberalni kot strogi". Sicer pa je poslanec omenjene opozicijske stranke prepričan, da bo integracija Slovenije v EU pripeljala tudi do drugačnih in ostrejših rešitev na področju ravnanja s tujci, kar je za Petana dokaz več, da mora tudi naša država prevzeti rešitve unije predvsem zaradi nas samih. Glede na migracijski problematiko, s katero se sooča naša država, pa je poslanec tudi menil, da moramo sprejeti ustrezne ukrepe, da bomo temu kos. Tudi Bogdan Barovič (SNS) je izrazil pričakovanje, da se bomo držali načela uskladitve s pravnim redom EU. Na tem področju ni potrebno, da smo preveč liberalni, novela je sicer restriktivna, vendar po mnenju SNS "še vedno ne dovolj". Majda Zupan (NSi) pa je po drugi strani menila, da bi moral predlagatelj novele upoštevati tudi predloge Visokega komisariata za begunce (UNHCR) v zvezi z odgovornostjo prevoznikov, ki prevažajo azilante, ter drugih nevladnih organizacij, zlasti glede skrajšanja dolgotrajnih birokratskih postopkov.