Še nikoli objavljeni posnetki Dava Karničarja: solze pod najvišjo goro sveta

S filmsko ekipo smo se pogovarjali o filmu, o načrtih, o Davovih sanjah, o tem, kdo vse je bil Davo. Filmski režiser pred snemanjem filma ni maral hribov, ni smučal. Davo ga je tako zmotiviral, da je šel z njim pod Mount Everest na 5500 metrov. Davo je bil velik motivator, vrhunski smučar, alpinist.

Podvigi in dosežki Dava Karničarja so tako veliki, da je dobil več priznanj, naziv najboljši ekstremni športnik na svetu.

Imel je 8 otrok, 4 ima s sedanjo ženo Petro, vsi so še mladoletni, najmlajši šteje komaj 3 leta.

TRR, kamor lahko nakažete pomoč za Davovo družino:

SI56 1010 0004 8046 617

Petra Karničar 
Zg. Jezersko 46 b
4206 Zg. Jezersko

Kdo je bil Davo Karničar?

Davo Karničar je bil šestinpetdesetletni alpinist in alpinistični smučar, alpinistični inštruktor in gorski reševalec, učitelj in trener smučanja (tudi vodja prve smučarske šole za nepalske otroke). Bil je tekmovalni alpski smučar (republiški prvak, balkanski podprvak in tekmovalec v svetovnem pokalu) in serviser v svetovnem pokalu. Spisal je knjigo "Alpinizem, samoljubje, ljubezen" in se podpisal kot soavtor knjige "Z Everesta".

Od leta 1980 je opravil več kot 1500 alpinističnih vzponov in spustov. Kot prvi Slovenec je (skupaj z bratom Drejcem) smučal z osemtisočaka in se v zgodovino zapisal kot prvi Zemljan, ki je neprekinjeno smučal z vrha sveta (Mt. Everesta) ter presmučal vrhove vseh sedmih kontinentov.

Dobil je Bloudkovo nagrado in srebrni častni znak svobode Republike Slovenije za izjemen dosežek. V svetovnem merilu ga je revija Men's Journal proglasila za najboljšega ekstremnega športnika na svetu, bil pa je nominiran tudi za najprestižnejšo športno nagrado - Laureus v kategoriji za posebne oziroma ekstremne dosežke

Kot plezalec je višek svojega udestvovanja dosegel s solo ponovitvijo Bonattijevega stebra v Druju, po tem pa se je posvetil predvsem alpinističnemu smučanju.

V Sloveniji je smučal z vrhov Triglava, Jalovca, Dolgega hrbta, Špika, Grintovca, Kočne ... a med njegovim smučanjem izstopajo predvsem spusti preko sten, ozebnikov in celo slapov (večkrat je naprimer presmučal Sinji Slap pod Češko kočo).

Prvi je presmučal (in tudi ponovil) smer Fritsch–Lindenbach v severni steni Grintovca oziroma Dolške škrbine, ki je ocenjena z najvišjo – sedmo smučarsko težavnostno oceno in velja z najtežjo presmučano smer v Sloveniji. V Evropi izstopata njegova spusta čez severovzhodno steno Eigerja in vzhodno steno Matterhorna. V svetovnem merilu pa predvsem smučanje z osemtisočakov Annapurna in Mt. Everest.

Po vrhu sveta in Azije je do leta 2006 nato presmučal še preostale vrhove sedmih celin: Kilimandžaro, Elbrus, Aconcagua, Mount Kosciuszko, Denali in Mt.Wilson ter postal prvi človek s takšnim dosežkom.

Pomembnejši spusti:

1982: Mont Blanc (4807 m) – čez Bossons: IV, 500m, II+, 1500 m

1984: Sinji slap: VII-, 250 m

1986: Elbrus (5642 m): z vrha na sedlo in na jug: III, mesta S4, 2150 m

1987: Dolgi hrbet (2457 m) – severozahodna stena: Smer »Ski« (izpod skalne stopnje pod robom stene): VI-, mesta S6, 1100 m

1989: Grintovec (2558m)/Dolška škrbina – severna stena: smer Fritsch-Lindenbach: VII, S5 do S7, 700 m

1989: Mlinarsko sedlo (2334 m) – severna stena (v območju poti): VI-, prehodi S6, 450m

1991: Kočna (2540 m) – Kremžarjeva pot: V+, mesto S6, 700 m

1991: Koroška rinka (2433 m) - severna stena (v območju poti): VI, 350 m

1991: Grintovec (2558 m)/Dolška škrbina – severna stena: smer Fritsch-Lindenbach: VII, S5 do S7, 700 m

1992: Ledinski vrh (2108 m) – severovzhodna stena: Skovirjeva smer: V+, prehodi S6, 800 m

1992: Kočna (2540 m) – Pirharska smer: VI, S6+, 700 m

1994: Eiger (3970 m) – severovzhodna stena – Lauperjeva smer z grebena Mittellegi (3650 m): VI+ 1300 m

1994: Matterhorn (4478 m) – vzhodna stena z Rame (4200 m): VI, mesta do S6+ 1200m

1994: Mont Blanc du Tacul (4248 m) – severni ozebnik: VI-, 450 m

1995: Annapurna (8091 m) –  severna stena: VI, prehod S7, 3700 m (prvi slovenski spust z osemtisočaka)

2000: Mt.Everest (8848 m) – čez Hillarijevo stopnjo in preko južnega sedla v zahodno globel: zgoraj prehod S6, S5, 3500 m (prvi neprekinjen spust z vrha sveta)

2003: Aconcagua (6969 m)

2004: Denali (6193 m) – kombinacija smeri West Buttress in Ice slope: 50°, 4200m

2006: Grintovec (2558 m)/Dolška škrbina – severna stena: smer Fritsch-Lindenbach: VII, S5 do S7, 700m

2006: Mt.Wilson (4897 m) – vrh Antarktike, zaključek projekta 7summits

2014: Tocllaraju (6035 m) SZ stena/greben: prehodi 60° do 70°, 1000 m