Projektant: Gradbena jama ne vpliva na tresenje objekta

Ta trenutek je jasno le to, da za tresljaje ni bil kriv potres, saj ga tisti dan seizmografi niso zaznali. Morda pa je za tresenje stolpnice, ki je mnogim med drugim znana po tem, da je na eni strani podprta zgolj z dvema stebroma, kriva sosednja gradbena jama propadle družbe S1.

Stečajni upravitelj družbe S1 Bojan Klenovšek, ki je leta 2009 izkopala gradbeno jamo ob nekdanji SCT-jevi stolpnici, da bi na tem mestu zgradila 74 metrov visoko stolpnico, potem pa zaradi krize in dolgov od načrtov odstopila, je za 24ur.com dejal, da so bile vse do zdaj izvedene meritve tresljajev in premikanja brez posebnosti oziroma "v mejah normale". O tem, da naj bi v četrtek zaposleni v Slovenski tiskovni agenciji (STA) bežali iz stolpnice, ker naj bi se le-ta neobičajno tresla, je izvedel od novinarjev, ki so raziskovali zgodbo, je pa danes od upravitelja stavbe podjetja SPL dobil elektronski dopis, v katerem ga upravnik stavbe poziva, da jim pošlje rezultate zadnjih meritev in da čim prej naroči nove meritve.

Na vprašanje, ali je naročil kakšne dodatne meritve, nam je Klenovšek zatrdil, da meritve izvajajo vsak mesec – bolj ali manj redno, da pa so že naročili nove meritve, katerih rezultati bodo znani predvidoma konec drugega tedna. Tako so bili danes na terenu zaposleni v podjetju Mejnik, ki so izvedli nove meritve, sedaj pa bodo te meritve primerjali z aprilskimi in podali končno oceno.

Tudi Andrej Pogačnik, projektant gradbenih konstrukcij objekta S1, je pojasnil, da so se že od leta 2007 izvajale meritve, ki so pokazale, da so bili ti premiki minimalni oziroma v okvirih dolgoletnih nihanj objekta. Potočnik zato meni, da gradbena jama ne vpliva na tresenje objekta. Objekt je namreč temeljen na prvi plasti konglomerata, to je izredno močno nosilna plast, kar pomeni, da je objekt neproblematičen, pojasnjuje.

Upravitelj stolpnice na Tivolski ulici 50 Stane Kumše (SPL) je dejal, da jih je na močnejše tresljaje v četrtek opozoril hišnik stolpnice, ni pa jih nihče obvestil o tem, da bi zaposleni v stolpnici zaradi tresenja bežali iz stavbe. Kot je dejal, so do njih do zdaj prišle zgolj izjave zaposlenih v STA, ki so izrazili skrb o tem, kako odprta gradbena jama vpliva na stabilnost stolpnice. Kot so pojasnili na STA, so nekateri zaposleni v 15. in 16. nadstropju čutili tresljaje, ki so bili bolj podobni posedanju, kot pa nihanju desno levo.

Gradbeno jamo zasipati ali ne?

Kaj to pomeni, da se stolpnica premika in da je to premikanje v mejah normale, smo preverili pri strokovnjaku za geotehniko na Zavodu za gradbeništvo, ki je dejal, da mora upravitelj okoli 12 metrov globoke gradbene jame redno izvajati meritve, saj bi le tako lahko zaznali kakšne nepravilnosti. Prav tako meni, da bi bila lahko bližnja gradbena jama razlog, da se stolpnica na Bavarskem dvoru trese, a za bolj konkretne trditve potrebuje rezultate natančnih meritev.

Strokovnjak še meni, da tako globoke gradbene jame ne bi smele biti odprte dalj časa, zato predlaga, da se jama zasuje, čemur pa nasprotuje stečajni upravitelj Klenovšek, ki pravi, da so mu statiki pojasnili, da bi lahko zasutje jame povzročilo določene obremenitve za sosednje objekte.

Da jama ni razlog za tresljaje, pa je prepričan profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Bojan Majes. Po njegovem mnenju se odgovor skriva v projektantu stavbe, ki je edini, ki lahko kaj več pove, kaj bi bilo lahko narobe s stavbo.

ZAG: Nujno je treba vzpostaviti stalni monitoring vibracij

Na Zavodu za gradbeništvo so dejali, da strokovnjaki zavoda niso izvajali monitoringa objekta na Tivolski 50, niti bližnje gradbene jame. Prav tako niso seznanjeni z rezultati meritev, ki naj bi se izvajale. Opozarjajo pa, da bi moral biti vzpostavljen stalni monitoring vibracij, drugače se takšnega dogodka ne da zajeti in interpretirati. "Za interpretacijo meritev (vibracij, pomikov …) pa je le-te potrebno izvajati z zadostno natančnostjo," pravijo na zavodu in dodajajo: "Strokovno mnenje lahko podamo le, če pregledamo celotno dokumentacijo, dosedanje rezultate meritev, ob predpostavki, da so bile le-te izvajane z zadostno natančnostjo in pogostostjo. Po potrebi si moramo objekt ogledati in opraviti dodatne meritve."

Osrednje jedro stolpnice je armiranobetonska konstrukcija

Arhitekt nekdanje SCT-jeve stolpnice je Milan Mihelič. Stolpnica z oznako S2 je edina zgrajena stolpnica izmed osmih, ki so jih načrtovali na območju severnih ljubljanskih vrat na Bavarskem dvoru. 60 metrov visoka stavba je bila zgrajena v letih med 1969 in 1980. Jekleno konstrukcijo je načrtoval Franci Kržič, medtem ko je statik Jože Jaklič projektiral armiranobetonsko konstrukcijo.

Stolpnica S2 je 'nedokončana', saj bi morala na nasprotni strani armiranobetonskega jedra po prvotni zamisli arhitekta Miheliča imeli še eno jekleno konstrukcijo. Kot si je zamislil arhitekt, naj bi jedro preko skupnega atrija v kletni etaži povezovalo jekleni vertikali, oblečeni v steklo in liti aluminij.