Vlada upa, da bo ustavno sodišče preprečilo referendum

Pokojninska reforma, katere izhodišča je vlada javnosti predstavila jeseni 2009, je v decembru lani srečno prestala tako glasovanje v državnem zboru kot vnovično odločanje po odložilnem vetu državnega sveta. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, ki se tako kot preostalih šest sindikalnih central ne strinja z zaostrovanjem upokojitvenih pogojev, pa je sredi decembra vložila referendumsko pobudo za začetek postopka za razpis referenduma, podprto z več kot 22.100 podpisi.

S pokojninsko reformo želi vlada zvišati dejansko upokojitveno starost in podaljšati delovno aktivnost starejših, ki je v Sloveniji med najnižjimi v Evropski uniji. Za starostno upokojitev bo postopno za oba spola obveljala starost 65 let, vendar se bo možno na račun starševstva in vojaščine upokojiti prej.

Tisti, ki so z delom začeli zgodaj, se bodo lahko upokojili mlajši, in sicer moški pri 60 letih in ženske pri 58, vendar je zahtevana pokojninska doba v tem primeru 43 let za moške in 41 let za ženske.

Obdobje za odmero pokojninske osnove se z zdaj veljavnih 18 let podaljšuje na 30 let, iz najugodnejšega zaporedja let zavarovanja pa se izločijo tri leta, ki so za zavarovanca najmanj ugodna.

Pri usklajevanju pokojnin, ki bo izvedeno enkrat letno, in sicer februarja, bo od leta 2015 v 70 odstotkih upoštevana rast plač in v 30 odstotkih rast inflacije, v obdobju od 2012 do 2015 pa bo razmerje 60 proti 40 v korist plač. V letu 2011 se bodo uskladile po do zdaj veljavnem sistemu s plačami, a le četrtinsko, kot določa interventni zakon zaradi gospodarske krize.

Zaradi fiksno določenega odmernega odstotka v višini 80 odstotkov za 40 let pokojninske dobe za moške in 38 let za ženske vlada zagotavlja, da pokojnine ne bodo več padale v primerjavi s plačami.

Vendar pokojninski zakon zaradi referendumske pobude še ne začne veljati 1. januarja letos, kot je želela vlada. Predsednik DZ Pavel Gantar je že določil 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov, potrebnih za razpis. Podpisi se bodo lahko zbirali med 6. januarjem in 9. februarjem.

Toda vlada upa, da bo ustavno sodišče preprečilo referendum. Koalicijski poslanci bodo predvidoma prihodnji teden vložili pobudo za ustavno presojo referendumske pobude. O tem bodo odločali na izredni seji DZ, ki naj bi bila okoli 10. januarja.

Sindikati nasprotujejo

Sindikati so predlaganim pogojem za starostno upokojitev vseskozi nasprotovali in se zavzemali za to, da bi bilo merilo za polno upokojitev 40 let pokojninske dobe za moške in 38 let za ženske. Čeprav je vlada besedilo v teku pogajanj in zakonodajnega postopka precej ublažila, pri ključnih pogojih za starostno upokojitev ni popustila. Po protestni konferenci petih sindikalnih central aprila lani je socialni dialog nekaj časa tekel celo v organizaciji predsednika vlade Boruta Pahorja.

Reforma ni bila usklajena niti med koalicijskimi partnerji. Koalicijski DeSUS je uresničil svojo napoved, da reforme ne bo podprl, če se pokojnine v letu 2011 ne uskladijo polovično. Interventni zakon je predvidel le četrtinsko uskladitev, vlada pa ga ni bila pripravljena spremeniti. DZ je tako sprejel pokojninski zakon s pomočjo opozicijske SLS, poslanci DeSUS pa so glasovali proti. S tem se je za nekaj časa celo odprlo vprašanje, ali bo DeSUS ostal v koaliciji, če ni podprl enega ključnih reformnih projektov.

Tudi referendum o malem delu?

Referendum se obeta tudi o zakonu o malem delu, ki je v začetku novembra doživel veto državnega sveta. Vendar je bil sredi novembra vnovič potrjen. Študentska organizacija Slovenije in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije sta vložili referendumsko pobudo, podprto z 10.000 podpisi, predsednik DZ Gantar pa je razpisal rok za zbiranje 40.000 podpisov za zahtevo za razpis referenduma, ki bo potekalo med 3. januarjem in 6. februarjem.

Študentje so prepričani, da po zakonu, ki delo, tudi študentsko, omejuje, ne bodo zaslužili dovolj za študij. Sindikati pa menijo, da bo zakon še dodatno spodbujal delodajalce, da delavcev ne bodo zaposlovali za nedoločen čas, ampak na malih delih, ker bodo stroški zaposlovanja tako nižji.

Študentska in Dijaška organizacija Slovenije sta 19. maja v Ljubljani proti predlogu zakona organizirali demonstracije pred stavbo DZ, ki so se sprevrgle v izgrede. Škode na poslopju DZ je bilo za 86.000 evrov.

Po zakonu bodo malo delo poleg študentov opravljali tudi brezposelni in upokojenci, določena je 30-odstotna obdavčitev ter omejitev dela pri posameznem delodajalcu. Pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca ali ima zaposlenega enega, se lahko opravi 180 ur malega dela, pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 100 delavcev, pa 2880 ur. Študentje bodo lahko opravljali največ 720 ur malega dela letno.