Se lahko ponovi scenarij iz leta 1952, ko je bilo marsikje meter in pol snega?

Letošnja zima bo ena najskromnejših s snegom v novejši zgodovini, skupaj z lansko bo že druga zaporedna 'zelena' zima. Podobne razmere smo imeli pred točno 30 leti, dve zaporedni zimi 1988/89 in 1989/90 sta bili s snegom še nekoliko bolj skromni. Precej drugače je bilo v sredini februarja pred dvema letoma, takrat je velik del Slovenije prekrivala snežna odeja, ki je na kočevsko-ribniškem koncu segala 70 centimetrov visoko.

Sredina februarja 1952 je prav tako postregla z obilnim sneženjem. 13. v mesecu se je začelo izjemno obilno sneženje, v zahodnem in osrednjem delu države je 48 ur brez premora močno snežilo. Skupaj s starim snegom je bilo 15. februarja zjutraj marsikje po nižinah več kot meter in pol snega.

Vremenska slika nad Evropo februarja 1952

Zadnji dve zimi takšno postavitev vremenskih sistemov, ki smo jo imeli februarja 1952, vidimo zelo redko. Severno od Alp je bil takrat ciklon s hladno fronto in se zelo počasi bližal našim krajem, hkrati je nad Genovskim zalivom nastal še en manjši ciklon, ki je bil posledica dogajanja na večji prostorski skali. V višinah je nad nami pihal razmeroma topel in vlažen jugozahodni veter, v spodnjih plasteh ozračja pa je k nam dotekal hladnejši zrak. Takšna postavitev krajem na južni strani Alp prinese obilne padavine, če je temperatura primerna, tudi po nižinah sneži. Pot manjšega ciklona je bila takšna, da je zasulo predvsem zahodno polovico Slovenije. Sprva je po nižinah večinoma deževalo, meja med hladnim in toplim zrakom se je nato pomaknila nekoliko južneje od Slovenije in sledilo je močno sneženje pri temperaturah okoli ničle. V zahodni polovici Slovenije je bilo veliko padavin, proti vzhodu se je količina manjšala.

V Bovcu skoraj dva metra snega

Številke izpred 68 let so res izjemne. Debela snežna odeja je že pred tem prekrivala tudi nižine, skupaj z novim snegom pa so številni kraji dosegli rekordno višino snega, ponekod se vrednostim od takrat niso več niti približali. Po podatkih Agencije za okolje je bilo 15. februarja zjutraj v Bovcu izjemnih 188 cm snega, na Bledu ga je bilo le osem centimetrov manj. Še večje presenečenje so podatki iz osrednje Slovenije, na Vrhniki je snežna odeja segala 168 centimetrov visoko, le nekaj manj snega je bilo v Kranju in Ljubljani. Na vzhodu in jugu je bila količina padavin manjša, a vseeno je skupna višina snežne odeje večinoma presegala pol metra.

Ko pogledamo podatke o količini novozapadlega snega, opazimo, da je bilo sneženje res izjemno močno. Na Vrhniki recimo je do 14. februarja zjutraj samo v zadnjih 24 urah zapadlo 68 centimetrov snega, dan pozneje pa v Kranju skoraj neverjetnih 77 centimetrov.

Podobne vremenske razmere se lahko zgodijo tudi v sodobnem času, na začetku februarja 2015 je ob naši južni meji v enem dnevu zapadlo okoli pol metra snega, še obilneje je snežilo nekoliko južneje, na severu Hrvaške. Vseeno so razmere iz sredine februarja 1952 zelo težko ponovljive, nekaj tudi na račun globalnega segrevanja. Najprej potrebujemo že predhodno debelo snežno odejo, kar se v zadnjih zimah zgodi bolj redko. Potem potrebujemo vremenski sistem, ki se počasi giblje čez Alpe in ciklon v Genovskem zalivu, ki potuje nekoliko južneje od Slovenije. Hladna fronta se mora vsaj kakšna dva dneva zadrževati v bližini naših krajev, hkrati pa mora biti še temperatura dovolj nizka za sneg po nižinah.