Se lahko bojimo razprodaje slovenskih planinskih domov?

Glavnina planinskih koč v Sloveniji je v lasti planinskih društev, manjši del pa v lasti ostalih pravnih subjektov ali posameznikov. Od 159 planinskih koč, vpisanih v register pri PZS, jih je 132 last planinskih društev, 13 jih pripada lokalnim skupnostim, pet posameznikom, drugim subjektom (druga društva, agrarne skupnosti, ministrstvo, PZS) pa devet.

V eko civilni iniciativi Slovenije se potem, ko so se razširile govorice o prodaji Tičarjevega doma in še nekaterih drugih planinskih domov, bojijo razprodaje slovenskih planinskih domov. "Predvsem zato, ker so planinski domovi kot kritična infrastruktura zelo pomembni sploh v času spremenjenih geopolitičnih in podnebnih sprememb in pomembni za reševanje v gorah. So del kulturne dediščine, edinstvena stavbna dediščina in ponazarjajo delo udejanjenih vrednot, sodelovanja in spoštovanja do narave in gora," poudarjajo.  

Skrbi jih, da bi planinske koče pokupili tujci in onemogočili dostop in uporabo širšim množicam ljudi in da bodo planinski domovi, večinoma narejeni s prostovoljnim delom naših prednikov, zdaj na voljo le petičnim gostom in uporabljeni za zasebne rezidence. Skupaj z objekti se prodajajo tudi strateška zemljišča, ki so pomembna za gorsko reševanje. Ali smemo prepustiti te lokacije zasebnikom, se sprašujejo. Ob tem opozarjajo, da planinske koče poleg tega ponazarjajo domoljubje. "Menimo, da je treba pravočasno reagirati, da se ne začnejo podirati domine in se začnejo koče razprodajati," pravijo. 

Ne izključujejo možnosti prodaje planinskih koč v prihodnje

Kot pojasnjujejo na Planinski zvezi Slovenije, je Planinsko društvo Jesenice preverjalo možnost, da bi Tičarjev dom, ki je v njihovi 100-odstotni lasti, prodali. Ta namera ni bila potrjena na zboru članov, ki kot najvišji organ društva sprejema tako pomembne odločitve. Za nakup je sicer pripravljenost izrazilo tudi Planinsko društvo Ljubljana-Matica, s katerim pa se v PD Jesenice niso dogovorili. Omenjalo se je še, da naj bi bila kmalu na prodaj tudi Ribniška koča na Pohorju. Kot razlaga Dušan Prašnikar s PZS,  je ta v 90-odstotni lasti Planinskega društva Paloma Sladki Vrh in 10-odstotni v lasti Planinske zveze Slovenija. Trenutno je koča oddana v dolgoročni najem. PD Paloma Sladki Vrh o prodaji ne razmišlja, a kot pove Prašnikar, ne izključuje te možnosti v prihodnje, če se bo ocenilo, da koče ne bo zmoglo ustrezno upravljati.

Je torej bojazen, da bodo planinski domovi lahko postali zasebni objekti, upravičena?

Kot odgovarja Prašnikar, kot krovna planinska organizacija ne morejo zagotoviti ali trditi, da kateri od planinskih domov zaradi nezmožnosti upravljanja s strani planinskih društev v prihodnosti ne bi bil predmet prodaje. Kot zatrjujejo, si bo PZS še naprej prizadevala, da se lastništvo ohranja znotraj planinske organizacije. Pri tem sicer dodaja, da imamo po drugi strani nekaj planinskih koč, ki so tudi v zasebni lasti. In so normalno dostopne za planince in ostale obiskovalce ter ohranjajo status planinskih koč, spomni. 

Kako pomembno je za državo, da ima prost dostop do planinskih koč? Kot odgovarja Prašnikar, je, če je zeleni turizem s pohodništvom in doživetjem gora ena od prednostnih usmeritev slovenskega turizma,  planinska infrastruktura (planinske poti in koče) ključni element za zadovoljstvo obiskovalcev. Hkrati urejenost poti in koč pomeni boljše usmerjanje obiskovalcev in manjši negativni odtis na okolje.   

'Potreben bi bil letni vir za sanacijo planinskih koč' 

V Eko civilni iniciativi Slovenije so sicer pripravili številne predloge za državo, kako bi lahko uredili njihov status. Med drugim predlagajo, da bi lahko domove zaščitilo kot del kulturne dediščine. Vprašali smo, kaj o tem menijo na ministrstvu za kulturo, a nam na vprašanja niso odgovorili.  

Na PZS sicer menijo, da to ne bi rešilo težav, saj je že zdaj v določenih območjih z večjo zaščito izredno težavno izvajati prenove planinskih koč, kar je veliko breme za lastnike – planinska društva. In kaj vse bi bilo torej po njihovem mnenju treba spremeniti na tem področju, da koč planinskim društvom ne bi bilo treba prodajati? Kot pravi Prašnikar: "Olajšati stroge zakonodajne okvire za obratovanje planinskih koč in zagotoviti redno finančno podporo za sanacijo planinskih koč." 

PZS je sicer, kot dodaja, hvaležna za državno pomoč za sanacijo planinskih koč. Vendar je glede na število planinskih koč to občutno premalo, saj bi precej planinskih koč potrebovalo celovito prenovo: "Potreben bi bil stalni – letni vir za sanacijo planinskih koč."