Se je Janša smel dogovoriti?

Premier Janez Janša na skoraj tri ure dolgem sestanku s predsedniki parlamentarnih strank, na katerem jih je seznanil s podrobnostmi dogovora, ki ga je v nedeljo sklenil s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem, ni dobil podpore vseh. Vprašanje meje na morju in spornih točk na kopnem naj bi v skladu z dogovorom državi reševali pred meddržavnim sodiščem v Haagu.

Temu so nasprotovale opozicijska LDS in SNS, skupina nepovezanih poslancev in vladna SLS, vladni DeSUS in največja opozicijska stranka SD pa sta ga podprla.

SLS: Treba je narediti še nekaj nujnih korakov

Predsednik SLS Janez Podobnik je po sestanku dejal, da njegova stranka ni naklonjena reševanju odprtega vprašanja meje s Hrvaško pred sodiščem v Haagu, saj je treba pred tem storili nekaj nujnih korakov. Kot je dejal, so v SLS prepričani, da si morajo "vzeti dodaten čas pri soodločanju, če in kateri mednarodni instrument oziroma obliko pomoči tretjega bomo izbrali pri reševanju odprtih vprašanj, še posebej glede meje".

Zato morajo po oceni SLS v ta postopek vstopiti tudi državni zbor in čim širši krog strokovnjakov s področja mednarodnega prava, še posebej tisti, ki imajo izkušnje s sodnimi praksami različnih mednarodnopravnih institucij.

DeSUS zadovoljen

Predsednik vladnega DeSUSa Karl Erjavec je izrazil zadovoljstvo nad sestankom. Kot je dejal, postaja očitno, da bo o vprašanju meje odločala tretja stran, sodišče v Haagu pa je po njegovih besedah le ena izmed možnosti. Ob tem se je zavzel za to, da se zbere vse pravne in zgodovinske argumente, ki bodo odločilni pri odločanju sodišča.

Vodja največje opozicijske SD Borut Pahor je kot bistvenega pomena označil današnjo odločitev, da bodo pred vsakim naslednjim korakom preverili možnosti s strokovnjaki, s čimer so po njegovem mnenju "prinesel tiste varovalko v proces iskanja rešitve s pomočjo tretjega, ki v to tveganje vnaša preudarnost". S tem gredo po njegovi oceni stvari "načeloma v pravo smer".

LDS: Janša nima mandata za dogovor

Predsednica opozicijske LDS Katarina Kresal je poudarila, da Janša ni dobil mandata, da se s Hrvaško neformalno načelno dogovori o reševanju meje. Ob tem je opozorila, da Slovenija nima izdelane ekspertize o sodni praksi sodišča v Haagu, kar je nujen pogoj pred odločitvijo za reševanje vprašanja meje pred tem sodiščem. "Po mojem mnenju sploh ne vemo, v kaj se podajamo, ko načelno soglašamo s Haagom," je dejala. Zavzela se je, da bi se v izdelavo pravne analize vključil čim širši krog strokovnjakov. Po njenem mnenju pa so vsi dogovori o sodišču v Haagu nesmiselni, če bo Hrvaška 1. januarjem 2008 uveljavila svojo zaščitno ekološko-ribolovno cono tudi za članice EU.

Peče: Janša je popustil

V imenu opozicijske SNS se je sestanka udeležil poslanec Sašo Peče, ki je dejal, da je Janša tudi tokrat popustil "svojemu prijatelju" iz sosednje Hrvaške na račun ozemeljske celovitosti in nacionalnega interesa Slovenije. Napovedal je, da bodo v SNS v prihodnjih dneh sprožili postopke za sklic izredne seje DZ, saj je po njegovem prepričanju premier z dogovorom s hrvaškim kolegom prekoračil svoja pooblastila, zato mora o tem vprašanju nemudoma razpravljati tudi DZ.

Gantar: Ni še pravi čas

Poslanec skupine nepovezanih poslancev Pavel Gantar je poudaril, da v odnosih med državama še ni nastopil čas za reševanje vprašanja meje pred pravosodnim telesom. Kot je dejal, so v poslanski skupini Zares možnost sodne rešitve vedno jemali kot "zadnjo rešitev". Po Gantarjevih besedah bi bilo bolje, da bi se premiera namesto načelnega dogovora za reševanje vprašanja meje v Haagu raje dogovorila o načelih, po katerih naj bi tretja stran reševala ta problem. Sam je sicer skeptičen, da bosta državi sploh prišli do dogovora o reševanju vprašanja meje pred Meddržavnim sodiščem v Haagu.

Hrvaške stranke podpirajo dogovor

Hrvaški premier Sanader se je danes na sedežu vlade sešel s predsedniki parlamentarnih strank in jih seznanil s podrobnostmi dogovora, ki ga je sklenil s slovenskim kolegom Janšo v nedeljo na Bledu. "Hrvaške parlamentarne stranke popolnoma podpirajo ta dogovor in so nekaj mesecev pred parlamentarnimi volitvami pokazale visoko stopnjo politične odgovornosti, ker nacionalnih vprašanj ne podrejajo strankarskim interesom," je dejal Sanader.

Na novinarski konferenci po današnjem srečanju s predsedniki parlamentarnih strank, ki je trajalo slabo uro, je Sanader dejal, da bosta državi v ta namen oblikovali meddržavno komisijo strokovnjakov za mejo, ki bo ugotovila, katere so še sporne točke na kopenski meji, podobno kot je to počela meddržavna komisija za vprašanje meje, ki je v prejšnjem desetletju usklajevala mejo med Slovenijo in Hrvaško. Sanader ni hotel komentirati izjave slovenskega zunanjega ministra Rupla, da obstaja 19 spornih obmejnih točk, ampak je dejal, da bodo vse sporne točke najprej določili strokovnjaki iz omenjene komisije.

Sanader je dodal, da je četrti del dogovora z Janšo stanje in ne režim ob meji, kot je bilo 25. junija 1991, ki ga je potrdila mednarodna komisija Roberta Badinterja.

Bomo ostali brez dostopa na odprto morje?

Dogovor je "za Slovenijo škodljiv in bi v primeru potrditve skoraj zanesljivo pomenil, da bi Slovenija izgubila celovit Piranski zaliv in neomejen dostop na odprto morje", je danes v sporočilu za javnost zapisal Zavod 25. junij. Zavod predsednike slovenskih parlamentarnih strank poziva, naj dogovor zavrnejo in zahtevajo sklic izredne seje državnega zbora.

Kot so pojasnili na Zavodu, z izgubo celovitosti Piranskega zaliva ni mišljeno, da bi Slovenija izgubila celoten Piranski zaliv, ampak da bi se odrekla celovitosti Piranskega zaliva in bi ga določen del pripadal Hrvaški, čeprav Hrvaška nikoli v zgodovini ni imela Piranskega zaliva.

Zavod v sporočilu za javnost, ki sta ga podpisala direktor Zavoda 25. junij Marjan Podobnik in predsednica strokovnega sveta Duša Krnel-Umek, ugotavlja, da je Slovenija glede na doslej znana dejstva pristala na hrvaški predlog, da bo mejna vprašanja reševalo Meddržavno sodišče v Haagu, ne da bi Hrvaška javno sprejela vsaj osnovne zaveze.

Med temi omenjajo načelo pravičnosti pri razsojanju, hrvaški umik z ozemelj, dokazano zasedenih po 25. juniju 1991, prenehanje prodaje slovenskih zemljišč na levem bregu Dragonje, umik cestnih ovir na dovozni poti na levem bregu Dragonje ter umik z levega brega Mure pri Hotizi.
Zato zavod slovenske stranke poziva, naj zavrnejo dogovor premierov oziroma prestavijo odločanje o njem. "Pred odločanjem o dogovoru bi se na izredni seji nemudoma moral sestati DZ in sprejeti jasen in za vse slovenske pogajalce zavezujoč dokument o stanju na dan 25. junija 1991 in o pogojih, pod katerimi Slovenija pristaja na kakršnokoli arbitražo," je zapisano v sporočilu za javnost.