Se je globalno segrevanje ustavilo?

Nekoliko nižje temperature pri nas so v letošnjem poletju posledica pogostega spusta svežega in vlažnega zraka iznad severnega Atlantika, kar povzroča nastanek padavin, predvsem ploh in neviht. Takšna poletja so bila značilna za obdobje pred letom 2000, pozneje pa so postala občutno bolj vroča in suha.

V preteklih letih je namreč k nam precej pogosteje dotekal vroč zrak iznad Severne Afrike, kar je imelo za posledico več dolgotrajnih in izrazitih vročinskih valov s temperaturami nad 35, v najbolj vročih poletjih celo do 40 stopinj Celzija. 

Število vročinskih valov in njihovo trajanje v obdobju med leti 1950 in 2019 nam prikazuje spodnji graf. Kot lahko vidimo, je vsako poletje v zadnjih dvajsetih letih prineslo vsaj en vročinski val. V rekordno vročem letu 2003 smo imeli celo osem vročinskih valov, medtem ko smo jih lani v večjem delu Slovenije našteli med tri in pet, na Primorskem sedem. Letošnje poletje pa nam vsaj do zdaj še ni postreglo z vročinskim valom. Zadnje poletje, ki je pri nas minilo brez enega samega vročinskega vala, je bilo poletje 1997. V prihodnjih dneh in tednih bomo videli, če se lahko to po 23 letih spet ponovi. 

Nekoliko nižje temperature so letos posledica običajne naravne spremenljivosti in še zdaleč ne pomenijo, da se je globalno segrevanje ustavilo. Ravno nasprotno. Letošnji junij je bil na svetovni ravni tretji najtoplejši v 140-letni zgodovini meritev. Zelo visoke temperature v letošnjem poletju beležijo v Skandinaviji in Rusiji. V četrtem največjem ruskem mestu Jekaterinburgu, ki leži ob Uralu, so pred dobrim tednom izmerili kar 39,1 stopinje Celzija, ali tri desetinke več, kot je znašal dosedanji rekord iz leta 1911. 

Zelo neobičajne razmere imajo tudi na severovzhodu Sibirije, kjer so ta teden že drugič v letošnjem poletju izmerili temperature nad 35 stopinj Celzija, pred dobrim mesecem pa se je v Verhojanjsku, ki se nahaja znotraj polarnega kroga, ogrelo celo do 38 stopinj Celzija. Tako visoke temperature na tem območju so zaskrbljujoče, saj se je začel taliti permafrost. To so nekdaj trajno zamrznjena tla, v katerih je shranjena velika količina toplogrednih plinov, predvsem metana in tudi ogljikovega dioksida. Med taljenjem se ti plini sproščajo, kar posledično pomeni še hitrejše naraščanje temperatur.

Seveda pa temperature ne naraščajo enakomerno, kar pomeni, da ni nujno vsako leto toplejše od predhodnega. Še do precej večje spremenljivosti kot na globalni prihaja na lokalni ravni. Spodnja animacija za leta od 1880 do 2019 prikazuje odstopanje temperatur od dolgoletnega povprečja. Za primerjavo je uporabljeno povprečje med leti 1981 in 2010. Kot lahko vidimo, so bila na začetku skoraj vsa območja na svetu hladnejša od povprečja primerjalnega obdobja, z leti pa je bilo vse več območij z nadpovprečnimi temperaturami. V zadnjih 20 letih slednja že močno prevladujejo, čeprav se še vedno pojavljajo manjša območja s podpovprečnimi temperaturami. 

Je letošnje poletje v Sloveniji hladno?

V večjem delu Slovenije smo v prvi polovici letošnjega poletja našteli med pet in osem dni s temperaturo nad 30 stopinj Celzija, kar je toliko, kot znaša dolgoletno povprečje 1981-2010, medtem ko je bilo v primerjavi s povprečjem zadnjih desetih let vročih dni letos za polovico manj. Če pa naredimo primerjavo z še starejšim obdobjem 1951-1980, je bila letošnja prva polovica meteorološkega poletja celo nadpovprečna, saj je bilo v tistem obdobju med 1. junijem in 15. julijem v večjem delu Slovenije vročih le od tri do pet dni. Torej letošnje poletje ni tako hladno, kot se zdi. V zadnjih 70 letih je bilo kar 40 poletij hladnejših od letošnjega, je pa res, da je bila velika večina teh pred letom 2000. Občutek hladnega poletja je tako predvsem posledica dejstva, da so bila poletja v preteklih dvajsetih letih pogosto zelo vroča.