Se Hrvaška in Slovenija pogovarjata o skupni upravi?

Nemška tiskovna agencija dpa je danes objavila vest iz Stockholma, sklicujoč se na neuradne vire iz obeh držav, da naj bi bila rešitev v skupni upravi Piranskega zaliva. Tako imenovani kondominij naj bi bil po navedbah dpa omejen na časovno obdobje od 20 do 50 let.

"Izjemno malo ljudi je seznanjenih z vsebino pogovorov med Hrvaško in Slovenijo. Vse, kar se v medijih pojavlja in temelji na neimenovanih virih, ne more biti verodostojno in škodi iskanju obojestransko sprejete rešitve," je povedal tiskovni predstavnik hrvaškega zunanjega ministrstva Mario Dragun.

Kondominij že spomladi predlagala Juri in Škrabalo

O kondominiju v Piranskem zalivu se je sicer že govorilo. Tako sta na primer podobno tovrstno rešitev predlagala Franco Juri iz Zaresa, ki je o tem govoril maja letos, in starosta liberalne politike na Hrvaškem Ivo Škrabalo, ki je podoben predlog podal aprila letos.

Kondominijska rešitev bi, kot je poudaril takrat Juri, prišla v poštev le za sporni del akvatorija – od Piranskega zaliva, "katerega zgodovinska in ekološka posebnost kliče po celovitosti", pa do morskega koridorja, ki bi slovensko teritorialno morje neposredno povezal z mednarodnimi vodami.

Kondominij bi se nadaljeval po t. i. dimniku, poznanem že iz nesojenega sporazuma Drnovšek-Račan, ki bi povezoval slovensko teritorialno morje z mednarodnimi vodami, je pojasnjeval Juri. Po njegovih besedah bi kondominijski koridor Sloveniji jamčil neposreden stik z odprtim morjem, Hrvaški pa kontinuirano morsko teritorialnost do morske meje z Italijo.

Kot sicer priznava Juri, bi bilo oblikovanje kondominija morda bolj uresničljivo po vstopu Hrvaške v EU in pozneje schengensko območje, saj trenutno ostaja odprto vprašanje formalne kompatibilnosti kondominija s schengenskim režimom. Če tovrstna rešitev torej ne bi bila mogoča takoj, "bi jo lahko obravnavali perspektivno, za čas skupnega pripadanja držav EU in schengenskemu prostoru", dodaja poslanec.