Mednarodna recenzija brez bistvene spremembe ocene ekonomske upravičenosti

Mednarodni neodvisni pregled vhodnih podatkov za analizo ekonomike projekta nove nuklearke v Krškem (Jek 2), ki jo je maja predstavila družba Gen energija kot trenutno edini investitor v Jek 2, sta izvedli revizijska družba Ernst&Young in francosko svetovalno podjetje Assystem, specializirano za jedrski sektor.

Sodeč po rezultatih pregleda, ki so jih predstavniki obeh družb zdaj predstavili novinarjem, so tako ocenjeni investicijski kot operativni stroški, ki jih je uporabila Gen energija, v sprejemljivem razponu oz. skladni s trenutnimi standardi in izkušnjami. Nesprejemljivih ocen recenzorji niso prepoznali.

Kje pa se še vedno poraja negotovost?

Medtem ko so ocenjeni stroški, povezani z delovanjem in razgradnjo, v celoti skladni z mednarodnimi standardi, je pri stroških financiranja in investicijskega vzdrževanja ter stroških materiala, storitev in jedrskega goriva še vedno vidik negotovosti. Več podatkov bo namreč na voljo šele po pogajanjih z dobavitelji, sestavi finančne konstrukcije ter ostalih nadaljnjih fazah projekta do končne investicijske odločitve, ki je predvidena v 2028.

Izvajalci neodvisnega pregleda predlagajo, da se v nadaljevanju zmanjša negotovost glede teh odprtih stroškov, začne dialog z dobavitelji, oblikuje čim širša finančna konstrukcija ter omogoči maksimalne širše pozitivne učinke projekta na nacionalno gospodarstvo. Dobro delujoča lokalna dobaviteljska veriga in usposobljeni kadri pomembno prispevajo k zmanjšanju tveganj.

Stroški bodo pomembno odvisni od izbrane reaktorske tehnologije in ostalih povezanih tehnoloških elementov ter od načina financiranja. Pri tem so recenzorji podčrtali, da stroške financiranja pomembno narekuje učinkovitost vodenja projekta. Eno leto zamude pri projektih velikih reaktorjev, kot je načrtovan v Krškem, glede na izkušnje prinese okoli pol milijarde evrov dodatnih stroškov.

Prav tako recenzorji poudarjajo, da sprejemljivega tveganja financiranja jedrskih projektov nikjer ni mogoče doseči brez vloge države. Prednosti Slovenije pa vidijo v tem, da že ima jedrsko elektrarno in s tem povezana znanja ter stroko.

Na podlagi recenzije so v Genu izvedli revizijo majske analize ekonomike. Ocenjenih investicijskih stroškov niso bistveno spreminjali niso. Po drugi strani so npr. nekoliko znižali oceno obratovalnih stroškov, nižji je tudi ocenjeni strošek podaljšanja življenjske dobe nove nuklearke s 60 na 80 let.

'Ocene so konservativne, torej višje'

Ne glede na izbrano moč reaktorja (1000 megavatov (MW), 1250 MW ali 1650 MW) je skupni investicijski strošek Jeka 2 brez stroškov financiranja za standardno zasnovo reaktorja ocenjen na 7625 evrov na kilovat (KW). Stroški zaradi specifik lokacije v Krškem (predvsem zaradi seizmične nadgradnje lokacije in nadgradnje stikališča) se gibljejo okoli 1000 evrov na KW. Ostali in nepredvideni stroški pa naj bi nanesli 763 evrov na KW. Vse te številke so v stalnih cenah na 1. januar 2024.

Skupaj je tako revidirana skupna ocenjena investicijska vrednost Jeka 2 v "letošnjih evrih" in brez stroškov financiranja med nekaj manj kot 9,6 milijarde evrov in skoraj 15,4 milijarde evrov. Maja je bil razpon od 9,3 do 15,4 milijarde evrov. Večina stroškov investicije bi po ocenah nastala med 2033 in 2038.

Po besedah Kruna Abramoviča iz Gena so v primerjavi z nekaterimi drugimi napovedanimi jedrskimi projekti in programi po Evropi te ocene konservativne, torej višje. Podobno velja tudi, ko se jih primerja s prvotnimi ocenami nekaterih jedrskih projektov, ki se zaključujejo. Med razlogi za višje ocene je omenil, da je v Krškem načrtovan samo en reaktor, zaradi česar izpade učinek ekonomije obsega, in pa nekoliko višje stroške prilagoditve na potresno aktivnost na območju Krškega.

Stroškovna cena elektrike iz Jeka 2, torej cena brez vključenih stroškov financiranja, je ocenjena v razponu od 41,9 evra za megavatno uro (MWh) za reaktor moči 1650 MW do 45,6 evra za reaktor z močjo 1000 MW.

Glede na zahtevano realno donosnost projekta, ki jo v Genu trenutno ocenjujejo na 2,3 odstotka, bi morala biti povprečna cena elektrike v času obratovanja nekje med 65 in 70 evri za MWh. Ocena ekonomike je sicer za predpostavko vzela dolgoročno ceno elektrike pri 75 evrih za MWh.

Največji dejavnik tveganja je cena elektrike

Prav cena elektrike je sicer največji dejavnik tveganja za ekonomiko. Poleg nje jo pomembno narekujejo še investicijski stroški in stroški financiranja ter sam čas gradnje oz. zamude pri gradnji. Po analizi, ki so jo izvedli v Genu, sta dve tretjini scenarijev takšni, da projekt pokrije vse stroške in prinese tudi koristi, tretjina scenarijev pa pomeni izgube. Naj bi bile pa potencialne koristi večje od potencialnih izgub.

"Ne moremo dati zagotovila, da bo projekt v vsakem primeru dobičkonosen in da tveganj ni," je bil jasen prvi mož Gena energije Dejan Paravan. Je pa investicija po oceni Gena tudi na podlagi revidirane ocene ekonomike ekonomsko upravičena, zato je projekt smiselno nadaljevati.

Zaradi občutljivosti na omenjene parametre pa je treba biti v naslednjih fazah izredno pozoren na tveganja. Obenem je, tako Paravan, treba pred končno investicijsko odločitvijo pripraviti tudi temeljite analize tveganj scenarijev oskrbe z elektriko brez Jeka 2.

V Genu poudarjajo, da tako velikega projekta sami ne morejo izpeljati in da bo vloga države kot strateškega partnerja bistvena. Zelo pomembna bo tudi finančna konstrukcija, saj večji delež lastnih sredstev znižuje stroške financiranja. Po prvotni zasnovi financiranja Gen s partnerji predvideva od 20 do 30 odstotkov lastnih sredstev in od 70 do 80 odstotkov zadolževanja.

Še ena pobuda za ustavno presojo referenduma o Jeku 2

Pobudniki menijo, da je vprašanje na referendumu, ki bo 24. novembra – ali volivci podpirajo izvedbo projekta JEK 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo – sugestivno in nejasno, zaradi česar posega v 2. in 44. člen ustave ter nasprotuje 37. členu zakona o referendumu in ljudski iniciativi.

Kot so danes sporočili iz PIC – Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja, je po njihovem mnenju vprašanje sugestivno, ker volivce zavaja k podpori projekta drugega bloka krške nuklearke (JEK 2) z navedbo predpostavke glede stabilnosti oskrbe z električno energijo JEK-a 2, čeprav takšne stabilnosti ne more zagotavljati.

"Stabilnost elektroenergetskega sistema je odvisna od vseh virov pridobivanja električne energije, povezanosti v evropsko omrežje in infrastrukture za prenos električne energije," so zapisali in navedli mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, da gre za nedopustno interpretacijo referendumskega vprašanja s strani pobudnikov referenduma.

Predlagatelji menijo, da DZ s takšnim vprašanjem posega v pravico volivcev, da svobodno izrekajo svojo voljo na referendumu, organizatorje volilne kampanje na strani proti JEK-u 2 pa postavlja v neenakopraven položaj. Vprašanje nasprotuje mednarodnim standardom glede referendumov, ki jih je vzpostavila Beneška komisija Sveta Evrope, so opozorili in navedli, da je tudi ustavno sodišče v preteklosti že izrecno prepovedalo postavitev takšnih referendumskih vprašanj.

Vprašanje po mnenju pobudnikov nejasno kombinira izrekanje volje glede izvedbe konkretnega projekta JEK 2 s splošnim vprašanjem glede podpore nizkoogljični in stabilni oskrbi z električno energijo. Opozarjajo, da lahko volivci pojem "nizkoogljični viri energije" razumejo drugače, kot je navedeno v novem energetskem zakonu. Po tem so nizkoogljični viri jedrska energija, vodik, sintetični plini in odvečna toplota. Ni pa med njimi navedenih obnovljivih virov energije.

Vprašanje tudi ne določa eksplicitno, kakšna bo konkretna posledica referenduma z vidika pristojnosti DZ, zaradi česar ni mogoče določiti, ali referendum sploh izpolnjuje sicer skope zahteve iz 26. in 28. člena zakona o referendumu in ljudski iniciativi, so zapisali in dodali, da iz referendumskega vprašanja ni mogoče ugotoviti, na katero področje urejanja iz pristojnosti zakonodajalca se nanaša, niti ni mogoče jasno opredeliti predmeta zakonskega urejanja, s čimer nasprotuje načelu jasnosti in določnosti predpisov ter načelu pravne države.

Pobudo so vložili zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Dušan Plut, gimnazijec Lovro ter organizaciji Focus in PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja.

"Na posvetovalnem referendumu naj bi državljani odločali o investicijsko najbolj zahtevnem poosamosvojitvenem projektu, katerega vrednost naj bi po okvirnih ocenah celo presegla sredstva državnega proračuna," je po navedbah PIC opozoril Plut, ki meni, da bi bila za tako pomembno razvojno, okoljsko in medgeneracijsko odločanje potrebna časovno daljša, širša, večplastna in verodostojna informiranost. Referendum bi bilo treba odložiti in pripraviti neodvisno strokovno študijo, ki bi vsebovala energetska scenarija z jedrsko energijo in brez nje, je prepričan.

"Za glasovanje na referendumu sem še premlad, razumem pa, da bo odločitev o JEK-u 2 po vsej verjetnosti vplivala tudi na mojo prihodnost. V medijih ni vse v zvezi s tem zapisano preprosto, čeprav bi moralo biti. In vprašanj o tem je res veliko, kar verjetno pomeni, da je tudi veliko skrbi. Mene predvsem skrbi, da bi zaradi tega v prihodnosti zmanjkalo denarja za druge stvari, kot so šole, bolnice in za ljudi, ki potrebujejo pomoč," so v sporočilu povzeli besede dijaka Lovra.

Katja Huš iz Focusa je poudarila, da bi morali propagandisti ideje šele v javni razpravi argumentirati, kako bi lahko projekt pomagal pri zagotavljanju stabilne oskrbe z električno energijo, ne pa to postaviti kot dejstvo v referendumsko vprašanje. "V času, ko smo priča hitremu razvoju tehnologij obnovljivih virov, hkrati pa spremljamo zaton jedrske energije, je namreč to daleč od resnice in popolnoma neprimeren način zavajanja državljanov Slovenije," je opozorila.

Okoljski pravnik iz PIC Aljoša Petek je dejal, da ne more trditi, da politika z referendumskim vprašanjem spoštuje ali deluje v dobro ljudi. Civilna družba se mora odzvati ob vsakem poskusu zlorabe in zavajanja, vsako tovrstno prakso je treba takoj zaustaviti, je poudaril in izrazil upanje, da bo ustavno sodišče pobudo vzelo v absolutno prednostno obravnavo.

Luka Štrubelj, prav tako pravnik v PIC, je dodal, da so sugestivna vprašanja v pravnih postopkih prepovedana, zato tudi v tem postopku ustavno sodišče tega "ne bi smelo dopustiti politikom za svoj interes v primeru največje investicije v zgodovini Slovenije".