Še ena pobuda za ustavno presojo referenduma o JEK-u 2

Pobudniki menijo, da je vprašanje na referendumu, ki bo 24. novembra – ali volivci podpirajo izvedbo projekta JEK 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo – sugestivno in nejasno, zaradi česar posega v 2. in 44. člen ustave ter nasprotuje 37. členu zakona o referendumu in ljudski iniciativi.

Kot so danes sporočili iz PIC – Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja, je po njihovem mnenju vprašanje sugestivno, ker volivce zavaja k podpori projekta drugega bloka krške nuklearke (JEK 2) z navedbo predpostavke glede stabilnosti oskrbe z električno energijo JEK-a 2, čeprav takšne stabilnosti ne more zagotavljati.

"Stabilnost elektroenergetskega sistema je odvisna od vseh virov pridobivanja električne energije, povezanosti v evropsko omrežje in infrastrukture za prenos električne energije," so zapisali in navedli mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, da gre za nedopustno interpretacijo referendumskega vprašanja s strani pobudnikov referenduma.

Predlagatelji menijo, da DZ s takšnim vprašanjem posega v pravico volivcev, da svobodno izrekajo svojo voljo na referendumu, organizatorje volilne kampanje na strani proti JEK-u 2 pa postavlja v neenakopraven položaj. Vprašanje nasprotuje mednarodnim standardom glede referendumov, ki jih je vzpostavila Beneška komisija Sveta Evrope, so opozorili in navedli, da je tudi ustavno sodišče v preteklosti že izrecno prepovedalo postavitev takšnih referendumskih vprašanj.

Vprašanje po mnenju pobudnikov nejasno kombinira izrekanje volje glede izvedbe konkretnega projekta JEK 2 s splošnim vprašanjem glede podpore nizkoogljični in stabilni oskrbi z električno energijo. Opozarjajo, da lahko volivci pojem "nizkoogljični viri energije" razumejo drugače, kot je navedeno v novem energetskem zakonu. Po tem so nizkoogljični viri jedrska energija, vodik, sintetični plini in odvečna toplota. Ni pa med njimi navedenih obnovljivih virov energije.

Vprašanje tudi ne določa eksplicitno, kakšna bo konkretna posledica referenduma z vidika pristojnosti DZ, zaradi česar ni mogoče določiti, ali referendum sploh izpolnjuje sicer skope zahteve iz 26. in 28. člena zakona o referendumu in ljudski iniciativi, so zapisali in dodali, da iz referendumskega vprašanja ni mogoče ugotoviti, na katero področje urejanja iz pristojnosti zakonodajalca se nanaša, niti ni mogoče jasno opredeliti predmeta zakonskega urejanja, s čimer nasprotuje načelu jasnosti in določnosti predpisov ter načelu pravne države.

Pobudo so vložili zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Dušan Plut, gimnazijec Lovro ter organizaciji Focus in PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja.

"Na posvetovalnem referendumu naj bi državljani odločali o investicijsko najbolj zahtevnem poosamosvojitvenem projektu, katerega vrednost naj bi po okvirnih ocenah celo presegla sredstva državnega proračuna," je po navedbah PIC opozoril Plut, ki meni, da bi bila za tako pomembno razvojno, okoljsko in medgeneracijsko odločanje potrebna časovno daljša, širša, večplastna in verodostojna informiranost. Referendum bi bilo treba odložiti in pripraviti neodvisno strokovno študijo, ki bi vsebovala energetska scenarija z jedrsko energijo in brez nje, je prepričan.

"Za glasovanje na referendumu sem še premlad, razumem pa, da bo odločitev o JEK-u 2 po vsej verjetnosti vplivala tudi na mojo prihodnost. V medijih ni vse v zvezi s tem zapisano preprosto, čeprav bi moralo biti. In vprašanj o tem je res veliko, kar verjetno pomeni, da je tudi veliko skrbi. Mene predvsem skrbi, da bi zaradi tega v prihodnosti zmanjkalo denarja za druge stvari, kot so šole, bolnice in za ljudi, ki potrebujejo pomoč," so v sporočilu povzeli besede dijaka Lovra.

Katja Huš iz Focusa je poudarila, da bi morali propagandisti ideje šele v javni razpravi argumentirati, kako bi lahko projekt pomagal pri zagotavljanju stabilne oskrbe z električno energijo, ne pa to postaviti kot dejstvo v referendumsko vprašanje. "V času, ko smo priča hitremu razvoju tehnologij obnovljivih virov, hkrati pa spremljamo zaton jedrske energije, je namreč to daleč od resnice in popolnoma neprimeren način zavajanja državljanov Slovenije," je opozorila.

Okoljski pravnik iz PIC Aljoša Petek je dejal, da ne more trditi, da politika z referendumskim vprašanjem spoštuje ali deluje v dobro ljudi. Civilna družba se mora odzvati ob vsakem poskusu zlorabe in zavajanja, vsako tovrstno prakso je treba takoj zaustaviti, je poudaril in izrazil upanje, da bo ustavno sodišče pobudo vzelo v absolutno prednostno obravnavo.

Luka Štrubelj, prav tako pravnik v PIC, je dodal, da so sugestivna vprašanja v pravnih postopkih prepovedana, zato tudi v tem postopku ustavno sodišče tega "ne bi smelo dopustiti politikom za svoj interes v primeru največje investicije v zgodovini Slovenije".