Odvetnik Dino Bauk je v imenu uredništva Mladine in drugih podpisnikov na ustavno sodišče vložil pobudo za oceno ustavnosti odloka o razpustitvi državnega zbora in o razpisu predčasnih volitev. Predlagajo absolutno prednostno obravnavo in začasno zadržanje odloka do končne odločitve.
Pobudniki za oceno ustavnosti zatrjujejo, da je rešitev v odloku, da se DZ razpusti s 1. junijem 2014 in so volitve 13. julija, v nasprotju s 1., 3., 43, in 44. členom ustave. Julij je namreč čas poletnih šolskih počitnic in čas poletnih dopustov. Z izvedbo volitev in pred njimi tudi bistvenega dela volilne kampanje, saj bodo zadnji trije tedni že potekali v času počitnic, bo kršena volilna pravica iz 43. člena ustave, zatrjujejo pobudniki.
Pojasnjujejo, da je pravica voliti kršena vsem tistim, ki bodo v tem času na dopustu in jim bo oddaja volilnega glasu dejansko onemogočena ali bistveno otežena. Pravica biti voljen pa bo kršena kandidatom novih in zunajparlamentarnih strank, ki jim bo zaradi poteka najpomembnejšega dela volilne kampanje (zadnji trije tedni) v času poletnih počitnic in dopustov onemogočena oziroma bistveno otežena možnost predstavitve sebe in svojega političnega programa ter s tem tudi bistveno zmanjšana možnost uspeha na volitvah v primerjavi s kandidati parlamentarnih strank. Posledično je zato kršena pravica vseh volilnih upravičencev do informirane odločitve o tem, koga voliti, ki je sestavni del aktivne volilne pravice, dodajajo.
Poudarjajo še, da je Slovenija skladno s 1. členom ustave demokratična republika, v kateri ima po 3. členu oblast ljudstvo. Svojo oblast ljudstvo uresničuje neposredno in z volitvami. Tako je stopnja legitimnosti izvoljenih poslancev v neposredni korelaciji z volilno udeležbo. Določitev datuma volitev tako sama po sebi pomeni ureditev načina uresničevanja volilne pravice.
Odsotnost znatnega dela volilnega telesa, ki v julijskem času dopustuje v tujini, po navedbah iz pobude vpliva tudi na reprezentativnost dela volivcev, ki se volitev lahko udeleži. Struktura tistih, ki bi se volitev udeležili v poletnem času, je namreč po mnenju pobudnikov lahko bistveno drugačna od tiste v preostalih nepočitniških mesecih. Na to vplivajo različne materialne možnosti ljudi, različne navade v zvezi z načinom preživljanja dopusta ter opravila, ki nekatere skupine prebivalstva zaradi dela, ki se intenzivira v poletnem času (turizem, kmetijstvo), ohranjajo doma.
Pobudniki opozarjajo še na trenutno visoko stopnjo nezaupanja aktualni politiki, ki se kaže v praktično vseh meritvah javnega mnenja, tudi nedavne volitve v Evropski parlament je abstiniralo 76 odstotkov volilnih upravičencev. "Razpisati volitve v državni zbor v počitniškem času v takšnih družbenih razmerah pomeni vnaprejšnje pristajanje na visok demokratični primanjkljaj in izjemno nizko stopnjo legitimnosti prihodnje oblasti, katerekoli politične barve že bo," so prepričani.
Opozarjajo še, da striktno upoštevanje rokov omogoča, da lahko aktualne parlamentarne stranke, če ocenijo, da bi se jim nizka volilna udeležba v nekem trenutku izplačala, s svojim ravnanjem (odstop predsednika vlade in nato neizvolitev novega) volitve premaknejo v čas nizke volilne udeležbe in svoj politični dobiček skujejo na preprečitvi glasovanja na volitvah zajetnemu delu volilnih upravičencev.
Spomnili so tudi na navedbe ustavnega sodišča glede referenduma o arhivih, kjer da je to navedlo, da določitev dneva glasovanja v času praznikov in počitnic sama po sebi otežuje in ovira učinkovito uresničevanje pravice glasovanja na referendumu. "Sprejetje takšne ustavnopravne razlage je smiselno tudi zaradi dejstva, da se zaradi ustavno in zakonsko določenih rokov za razpis rednih volitev poslancev v DZ te z vsakimi naslednjimi volitvami pomikajo proti poletnima mesecema, in bi se tako lahko s problemom potrebe razpisa volitev v času poletnih počitnic kmalu srečali že pri razpisu rednih volitev," še dodajajo pobudniki.
KOMENTARJI (144)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.