Spremljanje ratifikacije Lizbonske pogodbe, Kosovo, izvajanje lizbonske strategije za večjo konkurenčnost EU, dogovarjanje o porazdelitvi bremen med članicami EU pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov ter medkulturni dialog bodo ključne prednostne naloge slovenskega predsedovanja EU v prvi polovici leta 2008.
Osrednje politično vprašanje, s katerim se bo morala spopasti Slovenija, bo, kot kaže, Kosovo. Pokrajina naj bi svojo samostojnost razglasila v času, ko bo na čelu EU Slovenija, predvidoma kmalu po predsedniških volitvah v Srbiji konec januarja. "Jasno je, da bodo najbolj zapleteni procesi glede Kosova doleteli Slovenijo v času predsedovanja," je ob predstavitvi prioritet v Bruslju menil zunanji minister Dimitrij Rupel. "Računam s tem, da se bodo ti procesi nekje proti koncu našega predsedovanja iztekli oziroma sklenili," je ocenil možnosti za ureditev statusa Kosova v prvi polovici prihodnjega leta. Glede drugih držav Zahodnega Balkana pa si Slovenija želi, da bi v času njenega predsedovanja vse storile korak naprej na poti v EU.
V času slovenskega predsedovanja pa bodo stekla tudi verjetno precej zahtevna pogajanja med članicami EU o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in povečanju deleža obnovljivih virov energije. K temu se je unija zavezala spomladi letos, ni pa še določeno, kakšno breme bo odpadlo na posamezno članico. Zaključka pogajanj sicer ne gre pričakovati v prvi polovici leta. "Slovenija ne napoveduje, da bomo ta sveženj rešili v času slovenskega predsedovanja," je ob predstavitvi programa predsedovanja v DZ dejal premier Janez Janša.
Ob omenjenih bodo seveda na dnevnem redu predsedstva oziroma posameznih sestav Sveta EU v prvi polovici leta 2008 še številne druge teme, povečini iz t. i. podedovane agende. Gre za zadeve, s katerimi so se ukvarjala že pretekla predsedstva, a jih niso pripeljala do konca. Po drugi strani pa se bo moralo tudi slovensko predsedstvo verjetno spopadati z nepredvidenimi dogodki. Pretekle izkušnje kažejo, da slednji pogosto zasenčijo vnaprej določene prioritete.
Dogodek na dan
V času predsedovanja Slovenije EU se bodo zvrstili številni dogodki, kar 160 jih bo gostila naša država. Med njimi jih bo enajst na ministrski ravni, ministri se bodo sestajali na Brdu pri Kranju. Neformalni vrh EU v času slovenskega predsedovanja ni predviden. Predsedovanje bodo spremljale tudi kulturne prireditve.
Prvi velik dogodek v času predsedovanja bo tradicionalno srečanje vlade predsedujoče države in Evropske komisije. Slovenska vlada se bo s komisarsko ekipo pod vodstvom Joseja Manuela Barrosa sešla 8. januarja, ko bo v Ljubljani tudi slovesnost ob začetku evropskega leta medkulturnega dialoga; slednje bo sicer ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja.
Srečanje EU-ZDA?
Ena ključnih nalog predsedujoče Svetu EU je tudi zastopanje unije v odnosu do tretjih držav. Tako bo v času slovenskega predsedovanja potekalo srečanje voditeljev članic EU in držav Latinske Amerike in Karibov, ki bo 16. in 17. maja v perujski prestolnici Lima. Slovenija pa naj bi gostila vrh EU-ZDA, na katerem bosta unijo predvidoma zastopala predsedujoči, slovenski premier Janez Janša in predsednik Evropske komisije Barroso, ameriško pa predsednik George Bush. Datum srečanja še ni določen, predvidoma pa naj bi bil junija. Poleg tega sta v času slovenskega predsedovanja predvideni še vrhunski srečanji EU z Rusijo in Japonsko, ki bosta potekali v Rusiji oziroma na Japonskem.
KOMENTARJI (26)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.