Stanje v zdravstvu je namreč daleč od optimističnega in optimalnega, ocenjuje predsednik Slovenskega zdravniškega društva Pavel Poredoš. "Govori se o reformi, a ostajamo pri besedah. V zadnjem času smo bili pripravljeni tesno sodelovati, sami smo pripravili dokument, ki je dokaj obsežen in ga ponudili ministrstvu, do sodelovanja ni prišlo," je spomnil na predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki so ga pripravili predstavniki zdravniških organizacij skupaj z drugimi strokovnjaki.
Siti so namreč stanja v zdravstvu in odnosa ministrstva, zato so danes spregovorili tudi o predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je nastal na ministrstvu za zdravje. Do njega so predstavniki zdravniških organizacij kritični, saj da ne rešuje ključnih problemov javnega zdravstva.
Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina je dejal, da jih je novela zakona o zdravstveni dejavnosti neprijetno presenetila. Predlog, čeprav ga natanko še ne poznajo, ocenjujejo le kot delni poseg v zakonodajo, ki ne bo odpravil anomalij, prinesel pa bo zaton zasebne dejavnosti v javnem zdravstvu in vzpostavil monopole javnih zavodov, je zatrdil Možina. Zdi se jim nepotrebno, da se s predlogom novele kot prioriteto ureja z zasebnim zdravstvom, čeprav so uporabniki z njim zadovoljni, je še poudaril Možina. Zato vlado pozivajo, naj novelo umakne in pripravi celovito reformo zdravstva.
"Pozivamo vlado k partnerstvu, zlasti k odpravi vedno daljših čakalnih dob," je poudaril. Kot je dejal, ostro protestirajo, da ministrica Milojka Kolar Celarc zdravniške organizacije obtožuje sovražnega govora. "Ministrica nosi objektivno odgovornost za ta tragični dogodek, ki je posledica dolgih čakalnih dob. Z njenim neukrepanjem pa se postavlja tudi vprašanje njene subjektivne odgovornosti."
Kuštrin: Zdravstvo že od leta 2008 deluje v izrednih razmerah
Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin je bil prav tako izredno kritičen do ministrice za zdravje. Dejal je, da v dveh let ni storila popolnoma nič. "Mi smo spremembo zdravstvenega sistema predlagali štiri leta nazaj," je poudaril. "Tragični dogodek ni ekscesni dogodek, ampak proizvod slabih družbenih razmer, gnilega odnosa do zdravnikov in zdravniškega poklica," je bil oster. "Zdravstvo že od leta 2008 deluje v izrednih razmerah in ta primer je te razmere le še razgalil," je dodal.
"Napadi so vse hujši in jih je vse več. Za nas so to izredne razmere. Ne vemo, kako umiriti in potolažiti kolege. Kako lahko nekdo zbrano brez skrbi, z mislijo na bolnika opravlja svoje delo, ko nima časa, ko menedžment pritiska zaradi zmanjševanja stroškov, človek pa ne ve, ali bo živ prišel iz službe," se je vprašal Kuštrin.
Tisti, ki govorijo, da je treba v zdravstvene ustanove pripeljati varnostnike in namestiti direktorje kovin, po oceni Kuštrina ne poznajo razmer, če jih ne, pa "je čas, da čim prej gredo".
Po besedah predsednice odbora zasebnih zdravnikov pri Zdravniški zbornici Slovenije Helene Mole si v zdravstvenih sistemu ne želijo varnostnikov, ampak urejen zdravstveni sistem, v katerem zdravniki lahko delajo dobro, strokovno in za bolnike.
Kolar Celarčeva sprašuje zdravniške organizacije, zakaj na varnostne težave opozarjajo šele po izolskem primeru
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je presenečena nad današnjimi navedbami zdravniških organizacij, ki da "problem splošne varnosti v bolnišnicah izpostavljajo šele po ekscesnem dogodku v Izoli, niso pa spodbudili sistemskih rešitev že prej, na primer leta 2007, ko se je zgodil podoben incident". Poudarja, da je sama ukrepala takoj.
Kot je izpostavila ministrica v pisni izjavi, je med drugim za ponedeljek sklicala sestanek z vodstvi bolnišnic, na katerem bodo obravnavali zagotavljanje varnosti v zdravstvenih zavodih. Na sestanku bo sodeloval tudi strokovnjak s področja varnosti. "Sodelujemo tudi s policijo. Očitno varnostne zahteve, ki jih vsebujejo akreditacije zdravstvenih zavodov, žal niso dovolj ali pa še niso izpolnjene. Zato bomo skupaj z vodstvi zavodov poiskali ustrezne rešitve," je dodala ministrica.
'Gre za eksces, ki ga ne bi mogli preprečiti'
Spomnila je, da je že ob obisku zaposlenih v izolski bolnišnici povedala, da detektorji kovin in uniformirane osebe po njeni oceni ne sodijo v bolnišnice. "Varnost bomo zagotovili z ustreznimi ukrepi, vendar se ne smemo slepiti. Žal je družbena realnost takšna, da ekscesnih primerov ni mogoče preprečiti," je dodala.
Ministrica je ponovila svoje obžalovanje ob ekscesnem dogodku v Izoli. "Gre za veliko tragedijo. Zato sem obiskala zaposlene v bolnišnici. Povedali so mi, da gre za eksces, ki ga ne bi mogli preprečiti v nobeni bolnišnici, ker so razlogi za to dejanje iracionalni. V to smer gredo tudi ugotovitve pristojnih organov," je dodala.
16 dodatnih milijonov za skrajševanje čakalnih dob
Kot je spomnila ministrica, je vlada zagotovila 16 milijonov evrov dodatnih sredstev za skrajševanje čakalnih dob in zagotovila "spodobno plačilo za izvajalce, ki ta program izvajajo izven svojega rednega delovnega časa. Poleg tega se od prvega januarja letos plačuje vse preglede z magnetno resonanco in vse preglede ter zdravljenja rakavih bolnikov".
Izjavo zdravniške zbornice in sindikata Fides je označila za nespodobno, saj "ta ekscesni dogodek manipulativno izrabljata za politična obračunavanja in sindikalni boj. Njihove izjave ne pripomorejo k strpnosti, solidarnosti in dialogu v družbi. Prav tako ne pripomorejo h krepitvi odnosa med zdravniki oz. zdravstvenimi delavci in bolniki, za kar si ves moj mandat in si bomo še naprej na ministrstvu zelo prizadevali".
Umrla zdravnik in policist
Pod streli 70-letnika sta v izolski bolnišnici umrla 36-letni urolog Luis Guillermo Martinez Bustamante in 43-letni policist Ivo Žnidarčič. Dogodek je odprl razpravo o vsesplošnem stanju družbe, varnosti in delovnih pogojih zaposlenih v zdravstvu in policiji.
36-letni zdravnik, oče dveh majhnih otrok, se je pred časom preselil iz Mehike. Strokovni direktor izolske bolnišnice Felice Žiža je ob tem tragičnem dogodku dejal, da je Obala izgubila glavnega urologa. To bo po njegovih besedah prizadelo tudi bolnike, saj bodo imeli težave pri delovanju ambulant, urološkega oddelka in tudi operacijske dejavnosti.
Pretreseni so tudi v policijskih vrstah. 43-letni umorjeni policist je bil dober sodelavec, vedno dobre volje, bil je tudi velik športnik, kolesaril je, tekel maratone, je o njem povedal o njem povedal komandir prometne policijske postaje v Kopru, kjer je delal. Nič hudega sluteč je v ponedeljek odšel v bolnišnico po podatke o poškodbah za neko prometno nesrečo in povsem iznenada, ne da bi se uspel braniti, dobil kroglo v srce.
Predolge čakalne vrste in neustrezni delovni pogoji
Zdravniška zbornica Slovenije in zdravniški sindikat Fides odgovornost za vse večje napetosti pripisujeta državi. Po njihovem opozorilu so tisti, ki so si za poklicno pot izbrali skrb za zdravje in varnost državljanov, izpostavljeni vse hujšim grožnjam, zato pričakujejo ukrepe. Ministrica za zdravje je že sklicala vodstva vseh slovenskih bolnišnic na temo zagotavljanja varnosti.
Je pa ministrica zavrnila možnost, da bi bil motiv za ponedeljkov tragičen napad v Izoli dolge čakalne vrste. "Dejstvo je, da je situacija v družbi taka. Postajamo nestrpni, se ne poslušamo, ni zaupanja, ni nekih moralnih in etičnih načel. To je nekaj, kar bo treba na urediti na širši ravni," je poudarila. "Začudena sem in zdi se mi nespodobno, da se tak ekscesni primer zlorabi za politično manipulacijo in sindikalni boj," je dejala.
Tragični dogodek je ponovno razvnel tudi razpravo o zagotavljanju ustreznejših delovnih pogojev policistov. Premier Miro Cerar je po pogovoru z vodstvom notranjega ministrstva in policije sporočil, da bo tudi v prihodnje policistom in drugim uslužbencem zagotovil vladno podporo glede ustreznih delovnih pogojev. Ob takih trenutkih se vsi še bolj zavedamo, da poklic policista ni primerljiv z drugimi poklici in v vsakem trenutku pomeni tudi nevarnost za življenje policista že samo zaradi tega, ker nosi policijsko uniformo, pa je povedal direktor PU Koper Danimir Rebec.
Ministrstvo želi poročilo o odločanju sodišča glede preiskave stanovanja izolskega strelca
Ministrstvo za pravosodje je Okrožno sodišče v Kopru zaprosilo za podatke in poročilo o odločanju sodišča o izvedbi hišne preiskave v stanovanju 70-letnika, ki je streljal v izolski bolnišnici. Predsednik nadzorne komisije DZ Branko Grims je namreč danes na novinarski konferenci opozoril, da sodišče policiji ni želelo izdati odredbe za preiskavo.
Predsednik komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Grims je zato pravosodnega ministra danes povprašal, kako bo ravnal z zvezi s takšno odločitvijo sodišča.
Na ministrstvu za pravosodje so v odgovoru za STA zapisali, da gre pri konkretni odločitvi za izključno pristojnost sodne veje oblasti. Je pa ministrstvo zaradi preučitve v okviru svojih nadzorstvenih pristojnosti na urad predsednice Okrožnega sodišča v Kopru že poslalo zaprosilo za podatke in poročilo o stanju reševanja zadeve, so navedli na ministrstvu. Dodali so, da se bodo o sprejemu morebitnih nadaljnjih ukrepov odločili, ko prejmejo odgovor sodišča.
Po poročanju medijev je sicer policija stanovanje strelca pregledala kljub temu, da za to ni dobila odredbe sodišča. Slednje jim je dovolil lastnik hiše, na vrhu katere je stanovanje. Napadalec je namreč hišo pred leti prodal, pri tem pa obdržal pravico, da v stanovanju prebiva do smrti, so poročali mediji.
