Da najnižje pokojnine ne bi več odmerjali v odstotkih od pokojninske osnove, pač pa glede na znesek minimalnih kratkoročnih življenjskih stroškov, pa je predlog Levice, ki ga je v drugi obravnavi predloga pokojninske novele državni zbor že sprejel, o njem pa bodo poslanci odločali v ponedeljek.
In kaj to pomeni v praksi? Skoraj 200 evrov več bi po predlogu Levice dobili tisti z najnižjo odmerjeno pokojnino, torej do višine kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov, ki trenutno znaša 442 evrov. Vsak upokojenec, ki je delal 40 let oziroma ima 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pa bo po novem upravičen vsaj do pokojnine v višini 613 evrov, kolikor znašajo minimalni življenjski stroški.
V parlamentu dopolnilu Levice niso bili vsi naklonjeni. Med 44 glasovi proti so glasovali v koalicijskih SDS, NSi in SMC, pa tudi poslanca DeSUS, Branko Simonovič in Robert Polnar, vodja poslanske skupine Franc Jurša je ostal vzdržan.
Pokojnine so sicer pri nas pod mejo za dostojno višino pokojnin, ki jo organizacija OECD postavlja na vsaj 70 odstotkov neto plače pred upokojitvijo. Januarja je ZPIZ beležil 624.735 upravičencev, povprečna starostna pokojnina pa je znašala 723 evrov. Če bo v tretjem branju novele predlog Levice sprejet in bo najnižja pokojnina skoraj podvojena, v Zvezi društev upokojencev Slovenije napovedujejo boj z vsemi razpoložljivimi pravnimi sredstvi.
Proti tudi svet Zpiza: 'Sporočilo Levice je, da se ne splača delati in plačevati prispevkov'
Proti dopolnilu Levice se je izrekel svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Generalni direktor zavoda Marijan Papež je ocenil, da gre za "grob poseg v temeljna načela pokojninskega in invalidskega zavarovanja". Višina pokojnine po njegovih besedah temelji na vplačanih prispevkih in dolžini obdobja, v katerem so bili ti plačevani. Dopolnilo Levice pomeni, da je vseeno, ali je oseba delala 15 let ali pa 30 let, kolikor mora za 442 evrov zdaj delati moški, medtem ko mora ženska delati 27,5 leta. Finančni učinki dopolnila bi znašali 69 milijonov evrov, je pojasnil.
Z njim se je strinjala predstavnica vlade v svetu Katja Rihar Bajuk. "Gre za mešanje pokojninskega in socialnega sistema," je prepričana. Glede na to, da pokojninski sistem temelji na medgeneracijski pogodbi, bi bilo treba upokojitvene pogoje v primeru rešitev iz dopolnila precej zaostriti, je posvarila.
"Sporočilo Levice je, da se ne splača delati in plačevati prispevkov," je poudaril predstavnik delodajalcev v svetu Igor Antauer. Po njegovem prepričanju dopolnilo predstavlja "poskus demontiranja sistema".
Odločen je bil tudi Zdenko Lorber iz vrst sindikatov, ki je nasprotoval rušenju temeljnih načel pokojninskega sistema. Po njegovih besedah se je sicer mogoče pogovarjati o rešitvah, ki jih je predlagala Levica, a ne na področju pokojninskega sistema.
Za spoštovanje pokojninskega sistema se je zavzela tudi predstavnica upokojencev Frančiška Ćetković. Ob tem pa je dejala, da ne bi smeli zanemariti vprašanja upokojencev z nizkimi pokojninami. Če bi bilo v socialni politiki vse dobro urejeno, takega dopolnila k predlogu novele po njenem prepričanju ne bi bilo.
Predlog novele, ki v DZ čaka na tretjo obravnavo, naj se po pozivu sveta Zpiza vrne na vsebino, kot je bila potrjena na odboru DZ za delo. Tako bi določala le dve leti krajše prehodno obdobje za izenačitev odmernega odstotka za moške z odmernim odstotkom za ženske in zvišala najnižje invalidske pokojnine na 41 odstotkov najnižje pokojninske osnove. Sklepe bodo poslali tako poslanskim skupinam kot vladi in Ekonomsko-socialnemu svetu.
KOMENTARJI (813)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.