'Govoriti, da zdravniki pri koncesionarjih delajo samo za profit, je nesprejemljivo'

Miha Kordiš iz stranke Levica upa, da bodo do četrtkove seje v državnem zboru v koalicijskem usklajevanju postavili zakon v gabarite koalicijske pogodbe, kar bi pomenilo, da pri skrajšanju čakalnih vrst ne bi sodelovali tudi koncesionarji. Se bo to zgodilo? 

Danijel Bešič Loredan ob tem pove: "Ne, to se ne bo zgodilo. Sam sem osebno govoril z vodjo Levice, Luko Mescem, midva sva usklajena, po naše je predlog usklajen s koalicijsko pogodbo, kar smo naredili, je, da smo prvo in drugo kaskado združili zato, ker je javni zdravstveni sistem sestavljen iz javnih zdravstvenih zavodov in koncesionarjev in tega ločevali ne bomo."

Toda poslanci Levice niso podprli zakona, bili so vzdržani in Loredan je ob tem povedal, da zna biti tako tudi jutri. "Na to na nek način gledamo pozitivno, to je demokracija. Naša obveza ministrstva za zdravje in tudi predsednika vlade so spremembe v zdravstvu. Narediti moramo tako, da postavimo pacienta na prvo mesto, ne glede na to, ali so to javni zavodi ali koncesionarji, vsi skupaj v obstoječi mreži predstavljajo javni zdravstveni sistem." 

Iz vrst Levice je bilo tekom tedna lahko slišati kar nekaj očitkov na predlog. Ob tem so se v Gibanju Svoboda tudi spraševali, ali so v Levici že v novi predvolilni kampanji. Ob tem pa po Sloveniji tudi odmevajo besede, ki jih je stanovski kolega Loredana, Erik Brecelj, povedal za našo oddajo, da gre Levica pri tem zakonu ideologijo preko trupel bolnikov.

Loredan ob tem pove, da je to izjava Erika Breclja in da se mu ne zdi sprejemljivo, da so ga obtožili, da naj bi mu on naročil, da naj to pove javno. "Glejte, jaz mislim, da ima Levica premalo vpogleda v zdravstveni sistem. Mogli bi v zdravstvene domove, k zasebnikom, h koncesionarjem. Govoriti, da zdravniki ne delajo pri koncesionarjih za prid bolnika, ampak za profit, je vendarle nekaj, kar ne moremo sprejeti. To je družbeno nesprejemljiva izjava, da koncesionarji delajo za profit in ne v dobrobit pacienta. Če imamo pač tako mrežo, ki smo jo gradili 20 let, tak sistem imamo. Koncesionarji so del javnega zdravstvenega sistema. Pacienti pri koncesionarju dobijo marsikje tako storitev, kot bi jo dobili v javnem zavodu, hitreje in s tem diskurzom moramo preprosto nehati. Mi imamo danes javni zdravstveni sistem, ki je, takšen kot je. Iz tega moramo iztržiti največ, da pacienti pridejo do storitve takoj in čim prej."

V stroki se ob tem pojavljajo pomisleki, da bodo s tem zakonom prišli pacienti hitreje do storitev. Nekdanji zdravstveni minister Samo Fakin je dejal, da smo plačevanje dodatnih storitev v zdravstvu že poznali v preteklosti, da pa ta ukrep doslej ni bil učinkovit. 

Loredan odgovarja: "Da, zato, ker je bil sistem selektiven. Vedno smo imeli enkratne, dodatne programe, selektivne razpise. Zdaj imamo sistemski ukrep, ki pravi, da bodo za 16 mesecev plačane vse zdravstvene storitve, je pa res, da smo posegli v Svet zavodov, cela Slovenija se je oglasila, posegli smo delno v kompetence, v pristojnosti ZZZS-ja, cela Slovenija je na nogah, torej očitno smo na pravi poti, če so vsi zdaj skočili."

Fakin ob tem meni še, da bi morali v bolnišnicah uvesti normativ števila pacientov, ki jih morejo zdravniki pregledati, kar pa dodatno naredijo, pa dodatno plačati, torej plačilo po delu, kar pa zakon ne predvideva. 

Loredan glede normativnega števila pacientov, ki bi jih morali zdravniki pregledati pravi, da jih zakon res ne predvideva in da so vse to stvari, ki jih morajo še uskladiti z vsemi akterji, zdravniki in z zdravstvenim kadrom. "To je implementacija standardov in normativov, to je družbeni strokovni konsenz, do tam moramo priti. Ampak, da bomo do tega prišli, da bodo to vsi sprejeli in bomo lahko to implementirali, bomo morali zelo hitro in trdo delati. To bomo dosegli čez leto in pol, nič prej." 

Loredan dvomi, da lahko s 500 milijoni evrov trajno nadgradimo svoje zaposlene. "Pogledi Fidesa so jasni. Ni takojšnje rešitve. Vsi pričakujejo nek sistemski zakon jutri, da bo stvar rešena."

Pojavili so se tudi očitki s strani sindikata Pergam, da so bili socialni partnerji izključeni iz tega dialoga, v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije so bili razočarani in presenečeni, ker nihče s področja zdravstvene nege ni bil vprašan za mnenje. Loredan to kritiko sprejema. "Opravičujemo se, vendar v opravičilo lahko rečemo, da mandata za spremembo plač oz. za spremembe plačnih razredov nimamo. Mi smo šli samo v tisto, v kar lahko gremo. Se pravi v to, da bodo vse storitve plačane, zato da bo boljši nadzor. Z vsemi sredstvi gremo na primarno raven medicine in jo poskušamo aktivirati, da bo bolj privlačna še z nekaterimi ukrepi. Glede plač ima pristojnost ministrica za javno upravo. Nima smisla, da minister za zdravje, torej jaz, kakorkoli posega v to in se selektivno pogaja plačah v zdravstvu. To je nesprejemljivo."

Ko bo zakon sprejet, jih čaka na ministrstvu šest tednov intenzivnega dela, napoveduje minister. "Spraviti moramo skozi vse podzakonske akte in pravilnike. Vendarle računamo, da bi proti koncu leta moral biti trend bistveno boljši. Čakalne dobe bi se morale skrajšati za približno 10-15 odstotkov, razen če nas ne ustavi neka huda epidemija. Ampak do marca bi morali priti na 30 odstotkov." Kot pravi, je njihov edini cilj analiza dobrega in slabega v zdravstvu, na podlagi katere bi rešitve v nadaljevanju implementirali v krovni sistemski zakon.