Se bo zima vrnila?

Prva izrazitejša fronta v letošnjem letu je poskrbela za pestro vremensko dogajanje. Dosegle so nas obilnejše padavine, nad morjem so nastajale tudi nevihte z nalivi, v visokogorju pa je po dolgem času zapadlo veliko snega. Na Kaninu se je snežna odeja odebelila za okoli 60 centimetrov, medtem ko je v sredogorju sprva večinoma deževalo. Šele popoldne, ko je zapihal hladnejši severni veter, je sneg pobelil tudi nižje lege.

Na Voglu je po podatkih Arsa zapadlo 20 centimetrov snega, snežna odeja je zdaj visoka 50 centimetrov. Tudi na Krvavcu se je včeraj popoldne snežna odeja odebelila za 20 centimetrov, in sicer iz 16 na 36 centimetrov, medtem ko je na Rogli zapadlo 18 centimetrov snega. Nekoliko bolj radodarna je bila prva letošnja snežna pošiljka na Vršiču, kjer se je snežna odeja odebelila za 26 centimetrov. Včeraj zvečer so tam izmerili skupno 59 centimetrov snega.

Pozno popoldne in zvečer je pobelilo tudi hribe južne Slovenije. Na Miklavžu na Gorjancih je zapadlo 12, na Sviščakih pa devet centimetrov snega. Meja sneženja se je ob močnejših padavinah spustila do nadmorske višine okoli 600 metrov. Tako sta tudi v Novi vasi na Blokah zapadla dva centimetra snega, za krajši čas pa se je sneg z dežjem mešal tudi v Ribnici in Kočevju.

Bo letošnji januar najtoplejši v zgodovini meritev?

Včerajšnja fronta nam je sicer prinesla nekoliko nižje temperature, a te so še vedno občutno previsoke za ta del leta. V večjem delu Slovenije bodo v tem tednu termometri le v sredo zjutraj pokazali nekaj stopinj pod ničlo, ob koncu tedna pa bo k nam z jugozahodnikom spet dotekal toplejši zrak in živo srebro bo marsikje ponovno preseglo 10 stopinj Celzija.

Zadnji trije tedni so nam postregli z rekordno toplim vremenom za ta del leta. Ponekod je bilo obdobje od 20. decembra do 10. januarja za skoraj deset stopinj toplejše od dolgoletnega povprečja. Tako so že zacveteli zvončki in trobentice, travnike pa marsikje krasijo tudi marjetice. Če se v drugi polovici meseca ne bo občutneje ohladilo, bo letošnji januar najtoplejši od začetka meteoroloških meritev.

Nekaj upanja za sneg in mraz kljub temu še ostaja

Kljub temu da po nižinah še nič ne kaže na sneg in mraz, letošnje zime še ne gre povsem odpisati. V preteklosti smo namreč imeli že nekaj podobnih decembrov in januarjev, v začetku februarja pa je sledil vremenski preobrat. Nazadnje se je to zgodilo leta 2018, ko nas je po neobičajno dolgem obdobju toplega vremena že drugega februarja prešla izrazita hladna fronta, ki je tudi nižinam prinesla okoli 20 centimetrov snega. V nadaljevanju meseca se je snežna odeja še odebelila. Marsikje na vzhodu in jugu Slovenije je presegla pol metra, na Kočevskem in po gričevjih je bilo ob koncu meseca skoraj meter snega. Takrat je pritisnil tudi hud mraz. V Ljubljani so 28. februarja izmerili –13, v Novem mestu –17, v Mariboru –20, v Kočevju –21, v Celju pa celo –22 stopinj Celzija.

Tudi prva polovica zime 1951/52, ki je večjemu delu Slovenije prinesla najdebelejšo snežno odejo v zgodovini meritev, je bila zelo skromna s snegom. Vremenski preobrat se je v tej zimi zgodil 17. oziroma 18. januarja, ko je po nižinah zapadlo od pet do 30 centimetrov snega. Sneženje sicer ni bilo posebej izdatno, bilo pa je uvertura v izredne snežne razmere naslednjih tednov. V Sredozemlju so se začeli kuhati cikloni, ki so večji del Slovenije na debelo zasipali s snegom. V Ljubljani so sredi februarja izmerili kar 146 centimetrov debelo snežno odejo. Še več snega je bilo na severozahodu, na Bledu 180, na Bohinjskem 263, pri izviru Soče pa celo 295 centimetrov snega. O izjemnosti takratnega dogajanja govori podatek, da v prestolnici po tem dnevu ni bilo nikoli več kot meter snega.