Se bo proračunski primankljaj znižal?

Po mnenju Milana Petka (LDS) in Mateja Lahovnika (Zares) bi morala vlada v dobrih časih več narediti za to, da bi proračunski primanjkljaj spremenila v presežek. Ob tem v odzivu na predloga sprememb proračuna za 2008 in proračuna za leto 2009, ki ju je vlada sprejela v soboto, Lahovnik meni, da je "znižanje deleža javne porabe v bruto domačem proizvodu statistično", po Petkovem mnenju pa "gre za šminko oz. blef in priprave na volitve".

"Minister za finance Andrej Bajuk je pozabil povedati, da se izgradnja avtocestnega omrežja namesto s proračunskih virov v veliko večji meri financira s posojili Darsa, za katere daje poroštvo država," je poudaril Lahovnik. Za ta poroštva pa je po njegovem mnenju že sedaj jasno, da jih Slovenija ne bo uspela pokriti s cestninami.

"Tisto, kar je v predlogu sprememb proračuna 2008 in predlogu proračuna 2009 sporno, je, da bi morala Slovenija izkoristiti ugodne gospodarske razmere za to, da bi proračunski primanjkljaj spremenila v presežek, kot je to storila Nemčija," je poudaril Lahovnik. Podobno je ocenil Petek.

Hvauc: Potrebno je zmanjšati proračunski primankljaj

Pri predlaganem rebalansu proračuna za leto 2008, ki ga je vlada sprejela v soboto, je bistveno to, da se zmanjšuje pričakovan proračunski primanjkljaj, je dejal poslanec SDS Srečko Hvauc.

"Če je bilo v prvotnem proračunu predvideno, da bo primanjkljaj v letu 2008 znašal 0,9 odstotka, se s predlogom rebalansa to znižuje na 0,6 odstotka," je povedal in dodal, da se tudi za leto 2009 predvideva, da se bo primanjkljaj še dodatno zniževal, in sicer na 0,3 odstotka BDP.

Varčevanje na vseh področjih

Ob vsem tem se poslanski skupini SDS zdi pomembno, da se kljub temu, da se znižujejo javni izdatki in da se varčuje na vseh področjih, v nekaterih resorjih proračunska sredstva celo povečujejo.

Tu gre po Hvaučevih besedah za področje prometa - za investicije v železniško infrastrukturo ter za vzdrževanje državnih cest. V proračunu se povečujejo tudi sredstva za kmetijstvo, za gospodarstvo in za zdravstveno varstvo.

O zadolževanju države

O očitkih o skrivanju zadolževanja države, na primer v Darsu, je Hvauc dejal, da je Dars samostojna pravna oseba, ki ima zagotovljene vire financiranja - cestnine. Tudi Evropska komisija priznava, da v tem primeru ne gre za javno zadolževanje, ampak za zadolževanje ene od pravnih oseb, še poudarja Hvauc.

Vse projekcije po njegovem kažejo, da bo s porastom prometa, z odpiranjem novih odsekov in z uvedbo novega sistema cestninjenja tudi v prihodnje možno servisirati dolg Darsa s temi sredstvi.

Cvikl kritizira proračuna

V SD ocenjujejo, da sta premier Janez Janša in finančni minister Andrej Bajuk pripravila slab predlog sprememb proračuna za leto 2008 ter slab predlog proračuna za leto 2009. "Nista izkoristila možnosti, ki jih daje višja gospodarska rast, ker sta to predvsem s povišano dohodnino, povišanimi trošarinami, povišanim davkom od dohodka pravnih oseb zaprta proračuna, hkrati pa se jemlje občinam in nič ni za pokrajine," je dejal poslanec SD Milan Cvikl.

"Vzpostavljata temeljno nepravičnost, ker, ko delita sebi skoraj za petino več denarja za materialne stroške, zahtevata od ljudi, ki so prejemniki socialnih transferov, da varčujejo," je še poudaril Cvikl.

Država jemlje denar

Cvikl je tudi izpostavil, da država občinam jemlje vedno več denarja. Ob tem je dodal: "to ni več proračun, ki bi realno zagotavljal infrastrukturne investicije, ampak se sedaj k zadolževanju Darsa priključuje tudi zadolževanje občin. Občine morajo svoje investicije, povezane predvsem z regionalnim razvojem, korektno izpeljati, zato ne preseneča zadolževanje."

Denar za Železnike

"Vlada daje in namenja denar za železnice, ne pa še za Železnike. Vlada visok prirast dohodnine in davka od dohodka od pravnih oseb porablja zase, dohodnine ne daje občinam in seveda želi, da proticiklično delujejo občine, sama pa deluje zelo prociklično," pravi Cvikl.