FOTO: V koaliciji le DeSUS za preverjanje zaupnice

Na nedeljskem referendumu je velika večina volivcev glasovala proti zakonu o malem delu. Proti je glasovalo približno 80 odstotkov volilnih udeležencev, v podporo zakonu pa približno 20 odstotkov.

O stanju v koaliciji pa so na današnjem sestanku govorili tudi predsedniki koalicijskih strank. Predsednik DeSUS Karl Erjavec je po sestanku povedal, da ostali koalicijski partnerji nasprotujejo glasovanju o zaupnici v državnem zboru. Sicer je še pred sestankom ocenil, da bo v primeru, da koalicija ne bo podprla glasovanja o zaupnici, sledil totalni kolaps.

Po sestanku je tudi pojasnil, da se bodo v stranki o prihodnosti odločali čez kak mesec, ko se bo izkazalo, kaj bo s pokojninsko reformo. Sam pričakuje, da bo glede na izid nedeljskega referenduma o malem delu pokojninska reforma padla, po njegovi oceni pa bo razlika med podporniki in zagovorniki še večja, kot je bila na tokratnem referendumu. Zato je Pahorja znova spomnil, da bi bila smiselna ponovna pogajanja s sindikati ter da bi pokojninsko reformo najprej uskladili znotraj koalicije. "Za to pa ni bilo preveč posluha," je po dejal Erjavec.

Glede ministra za delo Ivana Svetlika pa je dejal, da ta ni več minister iz kvote njihove stranke in se mu stranka odpoveduje. O tem je danes tudi obvestil premierja Pahorja. Po objavi rezultatov referenduma o malem delu je več kritik letelo na delo ministra Svetlika. Erjavec je že takrat dejal, da bi bilo najbolje, če bi Svetlik odstopil.

Svetlik: Erjavec je karierni politik

Na Erjavčeve besede se je odzval tudi Svetlik. "Erjavec je karierni politik, ki brez obzira izrabi vsako priložnost za lastno promocijo," pa se je na Erjavčeve pozive odzval Svetlik. Tako po njegovem mnenju želi tudi iz neuspeha referenduma o malem delu, ki ga je sicer zelo medlo podprl, kovati korist zase. Svetlik še opozarja, da se predsednik DeSUS verjetno že pripravlja na kampanjo proti pokojninskemu zakonu, ki mu ne nasprotuje iz vsebinskih razlogov, pač pa zato, ker mu vlada ni mogla ugoditi pri zahtevi, da bi upokojenci v varčevalnem programu sodelovali manj kot drugi prebivalci.

Sicer pa Svetlik, kot je zapisal v odzivu, Erjavca ne ogroža, le strokovnih presoj ne želi podrejati njegovim političnim načrtom. "Simptomatično je tudi, da govori o sklepu stranke, še preden se je na to temo sestal njen izvršilni odbor," pa Svetlik še ocenjuje Erjavčeve izjave.

'Pahor naj gre po zaupnico v parlament'

V DeSUS sicer ocenjujejo, da je rezultat referenduma o zakonu o malem delu slab in kaže, da vlada "praktično nima podpore". Erjavec je tudi povedal, da lahko njegova stranka na željo premierja tudi zapusti koalicijo. "Ampak glede na podporo, ki jo ima, je vlada že tako ali tako manjšinska," je dejal Erjavec pred sestankom predsednikov koalicijskih strank in vodij poslanskih skupin.

Erjavcu bi se Pahorjev odhod po zaupnico zdel "umestna politična poteza", da sploh vidi, kakšno podporo ima znotraj koalicije, sploh, če Pahor še vedno meni, da je pokojninska reforma dobra in namerava pri njej vztrajati. Glasovanje poslancev DeSUS glede zaupnice vlade je zelo odvisno od tega, kako bi se dogovorili glede pokojninske reforme, je še pojasnil Erjavec. Če bo namreč Pahor vztrajal pri teh reformah, bo doživel maja ali junija še en hladen tuš, je menil predsednik DeSUS. In če bo rezultat na naslednjih referendumih isti, kot je bil v nedeljo, je po Erjavčevih besedah vprašanje, ali je smiselno vztrajati še eno leto.

Če bo padla tudi pokojninska reforma, bo Pahor skušal prepričati Bruselj

Pahor je na tiskovni konferenci po seji vlade in pred sestankom koalicije dejal, da ni skrivnost, da ima vlada nizko podporo, da pa bo njegova vlada delala, dokler se ne pojavi neki novi kandidat, ki bi dobil večinsko podporo za vodenje države. "Če Erjavec meni, da ima boljšega kandidata za predsednika vlade, naj sproži postopek, ima vse možnosti, če dobi večino v državnem zboru," pravi premier.

Glede pozivov k odstopu Svetlika je Pahor na tiskovni konferenci po seji vlade dejal: "Ne bom sprejel odstopa, tudi če bi me prosil. Ne mislim na Karla Erjavca." Pahor je Svetlika ocenil kot enega največjih strokovnjakov na področju, ki ga pokriva, in tako bi po njegovo moral ostati na položaju.

V primeru, da bo na referendumu, ki naj bi bil maja ali junija, padla tudi pokojninska reforma, pa bo najprej Pahor skušal Bruselj prepričati, Slovenije še ne uvrsti med manj razvite Evropske države. Nato bo počakal odziv finančnih trgov. Če bo bonitetna ocena Sloveniji padla, bo najverjetneje potegnil politične posleice. Ali bo to njegov, odstop, ali pa odstop celotne vlade, ni znano.

Kaj na Erjavčev predlog pravijo ostali?

"Če je to predlog Erjavca, potem naj se sam umakne iz koalicije,“ je dejal vodja poslanske PS SD Dušan Kumer.

Predsedniku stranke Zares Gregorju Golobiču se ideja o zaupnici ne zdi smiselna. "Če bo Erjavec vlado podprl, potem je to samo igra,“ je dejal. "Če pa ne, pa naj to najprej pove v koaliciji,“ je dodal. Golobič sicer Svetliku zaupa, da je vodil dober socialni dialog, zato ga po njegovem ni treba zamenjati. "Alternativa pokojninski reformi je samo nereforma. Predčasne volitve niso rešitve," je še dodal. Franco Juri iz Zares pa je dejal, da so politične posledice referenduma neizbežne.

Vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic je dejal, da je zaupnica v DZ ena od političnih možnosti. "Težko rečem, če koalicija ob zaupanju, ki ga ima, lahko še kaj naredi,“ je dodal

Vlada nadaljuje svoje reforme

Vlada je sicer na seji odločila, da bo šla s svojimi načrti naprej. "Slovenija je še vedno dovolj socialno povezana. Zato se je vredno truditi naprej,“ je dejal. Tako bodo v četrtek pripravili nacionalni reformni program in program stabilnosti. "Če bodo nasprotniki vedno znova predlagali referendum, pa se bodo o njih vedno znova izrekali ljudje," je dejal Pahor.

Pri tem je Pahor dejal, da ni nobenega problema, če ljudje zavračajo spremembe samo zato, ker jih predlaga ta vlada. "Kaj pa, če ne gre le za nezadovoljstvo z vlado? Kaj pa, če ljudje ne podpirajo potrebnih sprememb?“ je vprašal. V takem primeru gre po njegovem mnenju za paradoksalno stanje: "Ljudje so nezadovoljni s stanjem in hkrati nasprotujejo spremembam, ki to stanje urejajo.“

'Iz referenduma ne želim narediti volitev'

Vlada bo vztrajala pri pokojninski reformi, kot je bila sprejeta, saj ni nobene možnosti, da bi s sindikati prišli do kompromisa, ki bi še pomenil reformo in ne zgolj kozmetičnih popravkov. Na vprašanje, ali namerava vezati zaupnico na izid referenduma o pokojninski reformi, premier odgovarja, da bi bilo to skrajno neodgovorno. "Iz referenduma ne želim narediti volitev," poudarja.

Premier je sicer še vedno prepričan v nujnost pokojninske reforme, predsednik SDS Janez Janša oziroma "verjetni novi predsednik vlade", kot pravi Pahor, pa se po njegovi oceni moti, ko trdi nasprotno.

SLS: Volivcem bi morali omogočiti predčasne volitve

Predsednik stranke SLS Radovan Žerjav pa meni, da bi morala vlada razmisliti, če je vztrajanje, da ob nizki javnomnenjski podpori vztraja pri upravljanju države in pripravi reform, s katereimi že predolgo zamuja. "Slovenija v tem trenutku potrebuje vlado, ki bo kredibilna, enotna in operativna ter bo lahko sprejemala in tudi izvedla reforme, ki so nujne," pravi Žerjav, ki tudi opozarja, da koalicija še sama pri sebi ni enotna glede ključnih vprašanj, kot so reforme. Ob tem dodaja, da bi morala vlada prevzeti vsaj toliko odgovornosti, da bi omogočila čimprejšnje predčasne volitve.

Gospodarska zbornica: Presenečeni smo nad referendumskim izidom

Na izide referenduma so se sicer odzvali tudi na Gospodarski zbornici Slovenije, kjer menijo, da je izid včerajšnjega referenduma zlasti posledica nepoznavanja vsebine zakona in splošne negativne družbene klime, ki vodi v veliko nezaupanje do načrtovanih ali napovedanih sprememb. Pravijo, da so vseskozi zakon podpirali, saj bi omogočal večjo fleksibilnost zaposlovanja. "Hkrati smo se zavzemali za ureditev študentskega in dijaškega dela, saj zaradi nesorazmerno ugodnejše davčne obravnave predstavlja resno konkurenco drugim oblikam zaposlitve,“ je dejal

Zdaj pričakujejo, da bo zakonodajalec pripravil ukrepe oz. nove zakonske podlage, s katerimi bo to področje v prihodnje uredil.