SDS zbral dovolj podpisov za referendum. Arčon: Manipulacija volivcev

V SDS so zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma začeli 20. februarja, 35-dnevni rok za zbiranje podpisov pa se bo uradno iztekel prihodnjo sredo.

Za razpis referenduma mora pobudnik zbrati najmanj 40.000 podpisov, v največji opozicijski stranki so jih po navedbah Zvoneta Černača do vključno srede zbrali 47.584. Ob tem se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri zbiranju podpisov, in vsem, ki so ga oddali ter tako omogočili izvedbo referenduma, "ki ne bo pomemben samo zaradi odprave tega škodljivega zakona, pač pa bo tudi glas proti trenutni oblastni kliki s predsednikom vlade Robertom Golobom na čelu". Odziv na zbiranje podpisov in večanje njihovega članstva pa po njegovem mnenju kažeta na to, da "ljudje razumejo, kdo dela prav in kdo dela narobe, kdo dela za ljudi in kdo dela proti njim".

Obenem je znova nizal ostre kritike na račun novega zakona, ki bi po prepričanju SDS podeljeval pokojnine "v višini med 2000 in 3200 evrov posameznim privilegirancem, med njimi žal tudi takim, ki so sramota za slovensko kulturo in umetnost, in nekaterim, ki se iz slovenske kulture in umetnosti celo norčujejo". "France Prešeren se verjetno obrača v grobu, ko vidi, komu vse so bile nagrade z njegovim imenom v preteklosti podeljene, zdaj pa naj bi bili nekateri med njimi deležni še dodatnih privilegijev v obliki privilegiranih pokojnin, ki v 20 letih prejemanja presegajo polovico vrednosti Nobelove nagrade, ki znaša okrog milijon evrov," je nizal očitke predlagateljem zakona.

Po mnenju SDS je nespodobno tudi, da se je koalicija odločila za ta zakon "brez občutka zmernosti" in to še preden je pripravila spremembe pokojninske zakonodaje.

Po izteku 35-dnevnega roka za zbiranje podpisov ima sicer pobudnik referenduma sedem dni za vložitev s podpisi podprte zahteve v DZ. Kdaj bodo to storili, Černač danes ni razkril, je pa zatrdil, da se bodo držali zakonsko določenih rokov in podpise v DZ vložili v prihodnjih dneh.

Če je zahteva, podprta s podpisi volivcev popolna, ima nato še DZ sedem dni časa, da z odlokom razpiše referendum.

Bodo z zakonodajnim referendumom uspešni?

Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja skladno z referendumsko zakonodajo ne sme preteči manj kakor 30 dni in ne več kakor leto dni. Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.

Tudi tega, za kateri datum referendumskega glasovanja se bodo zavzeli, Černač ni komentiral. Kot je dejal, to določajo akti, je pa kot smiselno ocenil, da se referendum izvede čim prej, saj je "vsako odlaganje nepotrebno".

Hkrati je že danes pozval k udeležbi na referendumu in oddaji glasu proti, s čimer bi po njegovih besedah koaliciji dali jasen signal, da je čas za odhod. Poudaril je, da jih ne skrbi, da ne bi dosegli kvoruma. Po zakonskih določbah, ki veljajo od ustavnih sprememb leta 2013, je namreč zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev. "Vidim, da nam bo koalicija pri tem pomagala, tako da se kvoruma ne bojimo," je komentiral Černač.

Optimističen je, da bodo z zakonodajnim referendumom uspešni. Če bo temu res tako, bo sicer v veljavi ostala zakonodaja iz leta 1974, za katero pa po Černačevih besedah pričakujejo, da jo bo koalicija razveljavila v okviru predvidenih sprememb pokojninske zakonodaje.

NSi: Referendum bo uspel, ker bodo ljudje izrazili svojo voljo

Referendum o dodatku k pokojnini za umetniške dosežke, za razpis katerega je SDS zbrala dovolj podpisov, bo uspešen, ker bodo ljudje izrazili svojo voljo, je danes ocenil poslanec NSi Aleksander Reberšek. NSi je po njegovih besedah aktivno sodelovala pri zbiranju podpisov, enako bo tudi v kampanji pred referendumom.

Med argumenti za nasprotovanje zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti je Reberšek na današnji novinarski konferenci izpostavil, da bi bilo treba najprej poskrbeti za starostne in invalidske pokojnine, nato pa bi se lahko pogovarjali o "dodatkih k drugim pokojninam".

Glede datuma referendumskega glasovanja pa sami meni, naj bo ta čim prej. "Verjamemo, da bomo ta referendum tudi dobili, ker bodo ljudje izrazili svojo voljo," je dejal. Četudi NSi ni med pobudnicami referenduma, pa so njeni vidnejši člani v preteklih tednih pozivali k oddaji podpisa za razpis referenduma.

Vrečko: Referendum predvolilna kampanja SDS na ramenih davkoplačevalcev

Zbrani podpisi za razpis referenduma o dodatku k pokojnini za umetniške dosežke ne presenečajo, je ocenila ministrica za kulturo Asta Vrečko. SDS je zbiranje podpisov temeljila na lažeh, zavajanju in manipulaciji čustev, z referendumom pa na ramenih davkoplačevalcev začenja kampanjo pred naslednjimi volitvami, je kritična koordinatorica Levice.

Glede zakona pa je znova pojasnila, da so želeli s predlaganimi rešitvami na resorju, ki ga vodi, v zakon zapisati ustrezne kriterije za podeljevanje dodatkov, na kar je v preteklosti opozarjalo tudi računsko sodišče. O zneskih dodatkov in skupnem strošku za državo, ki jih navaja SDS, pa je dejala, da lahko "v tej državi vsak vse reče". Izračuni oz. predvidevanja ministrstva pa kažejo, da bi dodatki za v povprečju po štiri dodatne upravičence letno znašali med 65.000 in 75.000 dodatnih evrov letno, je navedla.

Vrečko je sicer še ocenila, da je v predreferendumski kampanji pričakovati sovražen, ponižujoč diskurz proti določenim umetnikom, ki SDS niso po godu. Zahteva SDS za razpis referenduma je po njenem mnenju nedržavotvorna, usmerjena proti upokojencem, kulturi in umetnikom. "Če si tako rešujejo slabo vest, ker niso za upokojence naredili nič v preteklosti, razen tega, da so jim uredili slabše pogoje za upokojevanje, potem mi je zelo žal. Temu se moramo upreti in treba je povedati zelo jasno, kaj se tukaj gredo. Gre za kampanjo SDS za volitve na ramenih davkoplačevalcev," je bila ostra Vrečko.

Gospodarski minister in prvak SD Matjaž Han je v odzivu, dejal, da je pričakoval, da bo SDS zbrala dovolj podpisov. Podpisi bodo zdaj romali v DZ, postopki se bodo izpeljali, stranke se bodo podale v kampanjo in "referendum bo šel svojo pot", je komentiral Han.

Arčon: Referendum o dodatku k pokojnini za umetniške dosežke uperjen proti kulturi in manipulacija volivcev

Referendum dodatku k pokojnini za umetniške dosežke, za razpis katerega je SDS zbrala dovolj podpisov, je manipulacija volivcev, uperjen je proti kulturi, je dejal podpredsednik vlade Matej Arčon. Svoboda se bo vključila v kampanjo, ker želijo volivcem povedati, zakaj jih želi določena stranka spraviti na referendum, je napovedal.

"Ocenjujemo, da referendum ni uperjen samo proti ministrici ali ministrstvu ali vladi, ta referendum je proti kulturi," se je na novinarski konferenci po današnji seji vlade odzval Arčon. Kot je dodal, pa je takšen referendum tudi podcenjujoč do vseh kulturnikov, ki so si z življenjskim delom prislužili nagrado in so na podlagi te upravičeni do dodatka k pokojnini, ko se dejansko upokojijo. "Če pogledamo in primerjamo s športom, nagrajenci s področja kulture dobivajo bistveno manj kot zaslužni športniki za njihova dela," je komentiral.

Obenem pa je spomnil, da če nov zakon ne bo stopil v veljavo, bo v veljavi ostal zakon iz 70. let prejšnjega stoletja. Nov zakon pa bi natančneje določil pogoje za podeljevanje dodatkov, je spomnil.

Podpredsednik vlade in podpredsednik največje vladne stranke Gibanje Svoboda tako ocenjuje, da v primeru padca zakona na referendumu to ne bi rešilo ničesar. "Gre za manipulacijo volivcev, ne rešuje nič, ne odpravlja nič, ohranja stari zakon, ukinja novega," meni.

Po njegovih besedah pa se bodo v Svobodi vključili v referendumsko kampanjo, ker se zavedajo odgovornosti, da "državljanom povemo, zakaj jih določena stranka želi spraviti na referendum".

Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je po vetu DS DZ vnovič potrdil konec januarja, sicer ureja pravico do omenjenega dodatka ter določa pogoje za njegovo priznanje. Med upravičence do nagrade uvršča prejemnike Prešernove nagrade, ki jo lahko podelijo največ dvema umetnikoma na leto, nagrade Prešernovega sklada ali državnega odlikovanja ter vsaj še ene od več kot 20 nagrad. Med temi je več kot deset takšnih, ki nagrajujejo življenjsko delo ali zaokrožen umetniški opus.

SDS zakonu nasprotuje, ker meni, da v primerjavi z drugimi upokojenci v privilegiran položaj postavlja kulturnike. Koalicija takšne očitke zavrača in referendumu nasprotuje.