VIDEO: Cerar: Očitno gre tukaj za nov politikantski manever gospoda Janše

Stranka SDS je zoper predsednika vlade Mira Cerarja vložila ustavno obtožbo -  zaradi kršitve Ustave RS in zakonov. V SDS se sklicujejo na 119. člen ustave, ki določa, da se lahko DZ predsednika vlade ali ministre pred ustavnim sodiščem obtoži kršitve ustave in zakonov, storjene pri opravljanju njihovih funkcij.

Kot je na tiskovni konferenci povedal poslanec SDS Vinko Gorenak, je zgodba ilegalnega migranta Ahmada Šamija javnosti znana. "Izdana je bila dokončna, pravnomočna odločba, po kateri bi moral biti včeraj deportiran na Hrvaško. Akt MNZ je izvršljiv, ne more ga odpraviti nihče več. Je zakonit, preizkušen tudi na vrhovnem, evropskem in ustavnem sodišču. Predsednik vlade pa je z izjavami neposredno posegel v to, da se zakonita odločba zakonitega organa ne izvrši. Predsednik vlade je s tem naredil dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja zlorabe položaja. Položaj je zlorabil, da je dosegel neizvršitev zakonite odločbe. In kot poslanci zato lahko vložimo ustavno obtožbo, da se predsednika vlade razreši."

"Kar predsednik vlade pravi, da bo uporabil 51. člen zakona o tujcih, je nezakonito. To bi lahko storil, preden je bila izdana zakonita odločba," je še poudaril Gorenak. "Naloga opozicije je kontrola vlade," je še dejal.

Sicer pa se Gorenaka v primeru Šamija uporaba 51. člena zdi sporna v vsakem primeru, ker je ta namenjen podelitvi zaščite res izjemnim posameznikom. Ahmad Šami po njegovem v ta koncept ne sodi. Cerarju pa je Gorenak še poočital, zakaj se raje ne zavzame za Slovence, ki jih pogosto zaradi neplačanih računov deložirajo iz stanovanj.

Cerar obtožbe zavrača

Na obtožbe SDS se je odzval premier Miro Cerar, ki je na tiskovni konferenci povedal, da predloga ustavne obtožbe še ni prejel, ga pa odločno zavrača. "Nisem kršil ne ustave, ne zakonov." Kot je povedal, bo pripravil uradni odgovor v predpisanem roku. "Očitno gre tukaj za nov politikantski manever gospoda Janše, ki ni bil uspešen z 10 interpelacijami. Zato tako želi ovirati delo vlade v njeni sklepni etapi," meni Cerar. Dejal je, da se "načel pravne države dosledno drži". Kot je povedal, bodo primer Ahmada Šamija obravnavali v skladu s priporočili pravne službe.

Šami bi moral zapustiti Slovenijo

Za Šamija je bila ta teden načrtovana deportacija. A je Cerar po pritiskih in protestih civilne družbe pa tudi dela poslancev v torek napovedal, da bo vlada na eni od prihodnjih sej odločala o interesu države za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje Šamiju.

Šami je februarja 2016 v času begunske krize zaprosil za mednarodno zaščito v Sloveniji, vendar jo je pristojno ministrstvo junija zavrglo, češ da je za obravnavo odgovorna Hrvaška. Sodišče EU je poleti temu pritrdilo. Vrhovno sodišče je avgusta nato potrdilo prehodne odločitve Sodišča EU in zavrnilo Šamijevo pritožbo. Od odločitve vrhovnega sodišča 23. avgusta pa je začel veljati šestmesečni rok za predajo.

Kako poteka postopek ustavne obtožbe?

Poslovnik DZ določa, da lahko najmanj deset poslancev predlaga državnemu zboru, da obtoži predsednika vlade pred ustavnim sodiščem. Na zahtevo DZ nato mnenje o predlogu obtožbe premiera poda predsednik republike. DZ o obtožbi odloča z večino glasov vseh poslancev, in sicer najpozneje v 60 dneh po vložitvi predloga. Če odločitve v tem roku ne sprejme, pa se šteje, da je predlog zavrnjen.

Če je sklep o obtožbi sprejet, ga v skladu z zakonom o ustavnem sodišču predsednik DZ pošlje predsedniku ustavnega sodišča. Sklep mora vsebovati opis zatrjevane kršitve ustave oziroma hujše kršitve zakona in predlog dokazov o tej kršitvi. Predsednik vlade lahko na obtožbo odgovori.

Ustavno sodišče nato opravi javno obravnavo. Z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov lahko odloči, da obtoženi začasno, do končne odločitve ne sme opravljati svoje funkcije. Če ustavno sodišče ugotovi, da obtožba ni utemeljena, z odločbo oprosti obtoženega.

V primeru, da ustavno sodišče ugotovi kršitev ustave ali hujšo kršitev zakona, z odločbo ugotovi utemeljenost obtožbe, lahko pa odloči tudi, da predsedniku vlade preneha funkcija. Tudi odločitev o utemeljenosti obtožbe in odločitev o prenehanju funkcije sprejme ustavno sodišče z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov.

DZ lahko ustavno obtožbo sprejme tudi zoper ministra ali predsednika republike, je pa v primeru slednjega potreben predlog, ki je podprt s podpisi najmanj 30 poslancev.

Kaj pravijo v drugih strankah?

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je napovedal, da v SD predloga ustavne obtožbe zoper premierja Mira Cerarja ne bodo podprli. "Prepričani smo, da je premier v tem primeru ravnal prav. Slovenija je suverena država, zato upam, da lahko vlada na svoj način odloči, kar sama želi," je dejal.

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša pravi, da morajo najprej temeljito preučiti ustavno obtožbo proti premierju Miru Cerarju, nato jo bodo lahko komentirali. Ob tem pa je poudaril, da je Cerar ustavni pravnik in mora prevzeti odgovornost za svoje besede. "Če je povedal narobe, mora to odgovornost prevzeti," je dejal.

"Upam, da se Miro Cerar, ki je ustavni pravnik, ni zmotil pri oceni, kaj kot predsednik vlade še lahko naredi in kaj bi se že štelo za prekoračitev njegovih pooblastil. To, da je v tem primeru ravnal po vesti ali pa pač poskušal biti všečen določenemu delu volivcev, ga ne odrešuje odgovornosti, če je res zlorabil položaj. To prebujenje njegove humane duše sicer pozdravljam, a ne pozabimo, da je njegova vlada okrog Slovenije postavila žico in kljub opozorilom nevladnih organizacij in strokovnjakov s področja človekovih pravic sprejela po našem mnenju neustaven zakon o tujcih," pa meni Alenka Bratušek.

Poslanec Levice Miha Kordiš meni, da je premier Miro Cerar v primeru sirskega begunca Ahmada Šamija sprejel eno od redkih dobrih odločitev v tem mandatu, "pa še ta je bila sprejeta nekoliko pozno". Zato ustavne obtožbe zoper Cerarja, ki jo je zaradi tega primera pripravila SDS, v Levici ne bodo podprli. Menijo tudi, da gre za piarovsko potezo SDS. Kordiš je sicer skupaj s poslancem SD Janom Škobernetom Šamija izpred azilnega doma v izogib deportaciji pripeljal v prostore poslanske skupine SD.

Doslej trije predlogi ustavne obtožbe

V samostojni Sloveniji so bili doslej aktualni trije predlogi ustavne obtožbe, a noben še ni prišel do presoje ustavnih sodnikov. Pobudnik vseh je bila stranka SDS.

Leta 1998 je SDS, sicer neuspešno, v parlamentarno proceduro vložila predlog za ustavno obtožbo zoper tedanjega premiera Janeza Drnovška. Očitali so mu sklenitev tajnega varnostnega sporazuma z Izraelom v letu 1995.

V začetku leta 2010 so poslanci SDS in SLS vložili predlog ustavne obtožbe zoper tedanjega predsednika republike Danila Türka, ker da je kršil ustavo s podelitvijo državnega odlikovanja nekdanjemu šefu tajne politične policije Tomažu Ertlu. Tudi ta predlog so poslanci zavrnili.

Leta 2014 pa je SDS napovedala ustavno obtožbo takratne premierke Alenke Bratušek, v kolikor ta ne bi odstopila v postavljenem nekajdnevnem roku. Očitali so ji predvsem, da vlada zamuja z izvedbenim zakonom o fiskalnem pravilu ter s tem krši ustavno ureditev. Do sprožitve postopka ustavne obtožbe pa ni prišlo, saj je Bratuškova nekaj tednov kasneje tudi odstopila, sicer po tistem, ko je na kongresu stranke Pozitivna Slovenija v tekmi za mesto predsednika izgubila proti Zoranu Jankoviću.