Tožilci stopili v bran: 'Nihče še ni tako pritiskal na nas'

Odbor za notranjo politiko je razpravljal o domnevnih političnih pritiskih na državno tožilstvo, poslanci SDS pa so predlagali odstop oz. razrešitev pravosodnega ministra Aleša Zalar. Ta je vse očitke o političnih pritiskih na generalno državno tožilko Barbaro Brezigar zavrnil, Brezigarjeva pa je zatrdila, da je bilo njeno ravnanje ves čas zakonito.

SDS: LDS izvaja politične pritiske na tožilstvo

Razpravo o političnih pritiskih na tožilstvo so zahtevali poslanci SDS. Po besedah predsednika odbora Vinka Gorenaka (SDS) so se v poslanski skupini za obravnavo te tematike na odboru odločili, ker so prepričani, da minister za pravosodje Aleš Zalar oziroma stranka LDS v povezavi s stranko Zares izvaja politične pritiske na tožilstvo.

Gorenak je v obrazložitvi zahteve povzel dogajanja v zvezi s tožilstvom od junija lani, ko se je po njegovem mnenju na seji odbora za notranjo politiko že začel postopek odstavljanja generalne državne tožilke Barbare Brezigar. Ta postopek se je nadaljeval z nadzorom pravosodnega ministrstva na ljubljanskem tožilstvu, sledila pa so navodila za uporabo državnotožilskega reda, za katere je tudi vladna služba za zakonodajo ugotovila, da posegajo v zakon.

Razlog za nadaljevanje napadov na Brezigarjevo pa je bil tudi odstop vodje specializiranega oddelka pri tožilstvu Branke Zobec Hrastar, je opozoril Gorenak. Bistvo problema po njegovem mnenju korenini v aferi Baričevič. Brezigarjevo namreč želijo odstaviti, da bi preprečili razjasnitev afere in jo pometli pod preprogo, meni Gorenak.

Zato v SDS odboru predlagajo sklep, s katerim bi ugotovili, da je Zalar nezakonito posegel v neodvisnost tožilstva ter ga pozvali k odstopu. Če pa Zalar s položaja ne bi odstopil, naj bi odbor premierja Boruta Pahorja pozval, naj ga razreši.

Zalar se brani

Minister je na seji "odločno zavrnil podtikanja", da on in LDS izvršujeta politični pritisk na tožilstvo. Kot pravosodni minister ima v razmerju do tožilstva določena pooblastila, ena od pomembnih pristojnosti pa je povezana z zadevami državnotožilske uprave. V vseh omenjenih primerih je ministrstvo izvrševalo svoje pristojnosti v okviru tega, je poudaril Zalar.

Glede nadzora na ljubljanskem tožilstvu in njegovih izsledkih je pravosodni minister opozoril, da gre, če se spisi predodeljujejo drugače, kot je določeno z zakonom in v državnotožilskem redu, za hujše nepravilnosti. Glede prakse na ljubljanskem tožilstvu pri sopodpisu pa pravi, da je šlo za popolnoma sprevrženo prakso, ki je bila zelo nevarna.

O navodilih za uporabo državnotožilskega reda pa je minister pojasnil, da so pripombo službe vlade za zakonodajo upoštevali.

Minister sicer glede afere Baričevič, kot pravi, nima vseh odgovorov, ki jih je zastavil. Sicer pa se ga afera zadeva le v eni stvari: bil je namreč posredno obveščen o oviranju državnega tožilca, zato je zahteval pojasnila, ki jih še čaka. Sicer pa ni dvoma, da sta bila tako tožilec kot preiskovalni sodnik o dogodku nemudoma obveščena.

Brezigarjeva: Delovala sem v okviru pristojnosti

Barbara Brezigar pa je na seji odbora zatrdila, da je bilo njeno ravnanje in ravnanje tožilstva v vsej teh zadevah zakonito in v skladu z ustavo. "Zavedam se, da v splošni klimi, ko smo z javnim blatenjem omajali zaupanje v pravni sistem, državni tožilci težko kaj dosežejo s strokovnimi argumenti," je dejala. Po njenih besedah je rušenje avtoritete vodstva tožilske organizacije dodobra načelo zaupanje v tožilce.

Glede afere Baričevič in njenega komuniciranja s policistom iz specializiranega oddelka na tožilstvu pa je Brezigarjeva dejala, da je šlo le za informiranje, koordiniranje in posvetovanje, saj je bilo državno tožilstvo o zadevi pomanjkljivo obveščeno. Treba je bilo doseči, da se preiskava uspešno zaključi, zato je šlo le za izvajanje pristojnosti državnega tožilstva, je še dejala Brezigarjeva.

"Ko je tožilec pomanjkljivo obveščen, je to resen problem," pravi Brezigarjeva, ki je v zadevi Baričevič izrazila tudi zaskrbljenost nad profesionalnostjo in (ne)pristranskostjo preiskovanja.

'Nihče še ni tako pritiskal na nas!'

Brezigarjevi so medtem stopili v bran tudi tožilci. Po njihovem mnenju je policija v primeru Baričevič grešila – vsaj pri obveščanju.

"Tožilka se ni mogla odločati, ker ni bila seznanjena z vsemi dejstvi,“ meni vodja skupine za pregon organiziranega kriminala Blanka Žgajner. Napad na Brezigarjevo, ki je zahtevala, da se to razišče, zato vidijo kot pritisk. "Od nobenega ministra še nisem doživela, da bi se tako vtikal v naše delo, kot se sedanji minister,“ je kritična vrhovna državna tožilka z oddelka za državnotožilski nadzor Sanja Javor Pajenk.

Janša: Ta problem predstavljen kot osrednji problem v državi

Po mnenju Janeza Janše (SDS) koalicija problem generalne državne tožilke predstavlja kot osrednji problem v državi, medtem ko imamo na drugi strani "več kot 100.000 brezposelnih, v enem letu pa smo najeli za 6 milijard evrov posojil". Z napadi na Brezigarjevo po njegovem najvišji vladni funkcionarji uničujejo avtoriteto državnega tožilstva, s tem pa je po njegovem oviran tudi nadzor nad policijo. Ta je namreč v zadnjem času postala popolnoma spolitizirana in brez pravega nadzora s strani parlamenta, saj ga na policiji zavračajo, je opozoril.