Slovenija

SDS za formulo 3-3-3

Ljubljana, 27. 11. 2006 13.17 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

SDS bo spet podprl novelo zakona o vzgoji in izobraževanju, na katero je državni svet izglasoval veto.

Glasovanje o sprejemu novele zakona o izobraževanju naj bi državni zbor opravil v torek, za ponovno potrditev novele pa bo moralo glasovati najmanj 46 poslancev.
Glasovanje o sprejemu novele zakona o izobraževanju naj bi državni zbor opravil v torek, za ponovno potrditev novele pa bo moralo glasovati najmanj 46 poslancev. FOTO: POP TV
Državni svet je veto vložil med drugim zato, ker ocenjuje, da zmanjšanje števila delavcev v svetih zavodov ne bo izboljšalo kakovosti njihovega delovanja, temveč se bo namesto tega okrepil vpliv politike na delovanje šol. Prepričani so tudi, da zmanjšanje števila zaposlenih ne bo pripomoglo k izbiri kakovostnejših ravnateljev, ampak se bodo strokovna merila umaknila v ozadje. Svetnikom se ne zdi sprejemljivo tudi, da je bila novela sprejeta brez upoštevanja mnenja socialnih partnerjev, in sicer brez upoštevanja več kot 21 tisoč šolnikov, ki so se že spomladi izrazili nasprotovanje proti zmanjšanju števila zaposlenih v svetih zavodov.

Poslanska skupina SDS bo spet podprla novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, na katero je državni svet izglasoval odložilni veto. Na vseh področjih smo praktično prešli iz samoupravljanja v soupravljanje, zato želi največja koalicijska stranka soupravljanje uvesti tudi na področju šolstva, je povedala poslanka SDS Alenka Jeraj. Tu se zgledujemo po evropskih državah, kjer so ureditve podobne, je še dodala.

Poglavitni razlog za veto državnih svetnikov je bil določba, ki spreminja sestavo sveta šolskih zavodov. Novela spreminja sestavo dosedanjega 11-članskega sveta, v katerem so imeli zaposleni pet predstavnikov, starši in ustanovitelji pa po tri, tako da bi bil svet sestavljen po formuli 3-3-3.

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture je predstavil razloge za nasprotovanje sprejemu novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). Kot je pojasnil glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj, ministrstvo za šolstvo in šport kot predlagatelj te novele ni ponudilo nobenega tehtnega razloga, zakaj bi bilo treba zmanjšati število predstavnikov zaposlenih v svetu vzgojno-izobraževalnih zavodov s pet na tri.

SDS bo ob ponovnem glasovanju v državnem zboru podprla novelo, ker želi upoštevati vse zainteresirane skupine in jim s tem omogočiti enakovreden položaj pri odločitvah. "Kadar privilegiraš le eno skupino, bi težko govorili o soupravljanju, zato podpiramo predlog za bolj uravnoteženo sestavo, torej 3-3-3, in bomo ponovno podprli novelo zakona," je povedala Jerajeva.

Ob tem je pojasnila, da je svet zavoda organ upravljanja, v zakonu pa so določene naloge, ki naj bi jih organ izvajal. Zavod pa ima tudi strokovne organe, v katerih imajo zaposleni kot strokovnjaki s posameznega področja večino. "Ne samo da imajo večino, so praktično zastopani le oni. Tako lahko sprejemajo ključne strokovne odločitve," je povedala koalicijska poslanka. Če je njihova strokovna odločitev in mnenje o določeni zadevi podkrepljeno z argumenti, jo bo po njenem mnenju zagotovo podprl tudi svet zavoda.

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

ivo55
28. 11. 2006 09.43
Ja SVIZ je spet proti. Neverjetno s kakšnim odporom se srečujemo v javnem sektorju pri vzpostavitvi normalnega delovanja teh služb. Oni bi še kar naprej nadzirali sami sebe ter postavljali standarde in pogoje delovanja ter za to izstavlali račune, ki jih naša družba še ni zmožna plačati. Rezultat takega razmišljanja ob dejstvu, da je vsako leto na eni strani manj otrok, je na na drugi strani še več učiteljev, ki spet potrebujejo ogromno časa na priprave za pouk in s poudarjanjem pomembnosti lastnega področja preobremenjujejo otroke. Nonsenz je, da šolstvo nenehno izobražuje kadre, ki jih gospodarstvo ne potrebuje - ko se pa to ugotovi pa se spet plačujejo prekvalifikacije. Vse se pa rezultira v vse višjih davkih in posledično s tem povezani nesvobodi državljanov, kar je diametralno nasprotno pričakovanjem in po mojem skromnem mnenju v nasprotju z zdravo pametjo. Čas bi že bil, da se delovanje javnih služb postavi v okvire, ki jih narekujejo potrebe - kaj, za koga in koliko bo to stalo, oz. kdo bo plačal. Strategija razvoja Slovenije bi to morala nujno doreči.