SDS z zahtevkom zamika časovnico dolgotrajne oskrbe

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je v državnem zboru vložila zahtevek za ponovno odločanje o vrsti zakonodajnega postopka v obravnavi Zakona o dolgotrajni oskrbi, s tem pa se spreminja tudi načrtovana časovnica postopka in uveljavitev zakona. SDS namreč sklepu predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, da se predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi in novele Zakona o socialnem varstvu obravnavata po nujnem postopku, nasprotuje.

Odbor državnega zbora za delo, ki bi moral predloga obravnavati danes, je sejo prekinil, nadaljeval pa jo bo v četrtek, 15 minut po koncu dela izredne seje DZ. Pred tem bo namreč DZ na seji vnovič odločal, ali bo zakon obravnavan po nujnem postopku. Glede na na stališča koalicije je pričakovati, da bo tak postopek vnovič potrjen. Ko bosta predloga zakona šla skozi sito matičnega odbora, pa bi lahko po trenutnih informacijah DZ na plenarni seji o njima odločali predvidoma v ponedeljek.

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je na tiskovni konferenci o manevru SDS dejal, da gre le za politično nagajanje ter poskus zavlačevanja. "Nujen postopek je bil že potrjen, to vlogo pa so v poslanski skupini podali pol ure pred samo sejo. Iz tega je jasno razvidno, da ne gre za nič drugega kot za nagajanje," je dejal.

Ob tem je poudaril, da bi morali v času njegovega govora pred državnim zborom v sejni dvorani razpravljati o predlogu zakona, a da bodo, čeprav zaradi vloženega zahtevka to danes ni mogoče, o predlogu razpravljali v prihodnjih dneh.

Priznal je, da so si pri dolgotrajni oskrbi zastavili intenzivno časovnico, saj da s 1. januarjem v veljavo stopa zakon, ki ga je sprejela prejšnja vlada, a ki tudi trenutno "ni izvedljiv". "To so na referendumu ugotovili tudi prebivalci in prebivalke. Poslanska skupina želi z zavlačevanjem poskrbeti, da bi se začetek obravnave zakona prenesel na september, s čimer želijo otežiti njegovo sprejetje," je dejal Maljevac.

Minister je ob tem poudaril, da ljudje v tem trenutku resnično ne potrebujejo političnega preigravanja, temveč da potrebujejo storitve, ki jih zakon prinaša. "Potrebujejo dolgotrajno oskrbo na domu, institucionalno varstvo, e-oskrbo in vse druge stvari iz zakona. Zakon ima polno podporo koalicije, na njem smo delali intenzivno in vsak trenutek izkoristili, da smo zakon izboljšali," je še dodal.

Predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi opredeljuje pravice in določa, da bodo sredstva za izvajanje prišla iz državnega proračuna, od 1. julija 2025 pa tudi z obveznim prispevkom. Proračunska sredstva za zagotavljanje pravic in razvoj sistema so zagotovljena v proračunskih dokumentih za leti 2024 in 2025, navaja ministrstvo za solidarno prihodnost kot pripravljavec zakona. Od 1. julija 2025 pa bodo sredstva prišla tudi z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo. Delodajalci in delojemalci ga bodo plačali v višini enega odstotka bruto plače, upokojenci pa v višini enega odstotka od neto pokojnine.

Predlog novele Zakona o socialnem varstvu, ki je povezan s predlogom Zakona o dolgotrajni oskrbi, pa predvideva kadrovsko štipendiranje na področju socialnega varstva.

NSi: Celo leto niso delali praktično nič. Koalicija: Potreba ljudi po dolgotrajni oskrbi je velika

Tudi v NSi so kritični do sprejemanja zakona po nujnem postopku. "Celo leto niso delali praktično nič, zdaj bi ga pa radi sprejeli v najkrajšem možnem času," je v izjavi za medije dejal poslanec Aleksander Reberšek. Opozoril je še, da je bil zakon v javni obravnavi le pet dni in da nima soglasja Ekonomsko-socialnega sveta. Dodal je, da v NSi zakonu nasprotujejo zaradi predvidenega financiranja dolgotrajne oskrbe, vstopne točke na Centru za socialno delo in neizvajanja dolgotrajne oskrbe na kmetijah.

"Potreba ljudi po dolgotrajni oskrbi je velika, predlog zakona prav tako izpolnjuje vse pogoje za nujni zakonodajni postopek," pa se je na zahtevo SDS odzval vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic, ki je današnjo potezo največje opozicijske stranke označil za "nesprejemljivo, nedopustno, nezrelo in politikantsko".

Po zagotovilih Sajovica so v koaliciji enotni, da nadaljujejo s sprejemanjem predloga zakona o dolgotrajni oskrbi, s tem pa bo koalicija tudi izpolnila voljo državljanov, ki so o tem vprašanju že odločali na referendumu, je izpostavil. Mnenje o prejšnjem zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki je bil v praksi neizvedljiv, pa je povedala tudi strokovna javnost, je dodal Sajovic. Meni še, da si slovenski državljani na področju dolgotrajne oskrbe zaslužijo najvišje in najboljše standarde, zato jih moramo vsi financirati, je poudaril Sajovic.

V poslanski skupini SD ocenjujejo, da gre pri potezi SDS za nagajanje pri sprejemanju zakonodaje, so navedli za STA.

Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi po opozorilu delodajalcev prinaša dodatne obremenitve za gospodarstvo

Reprezentativne delodajalske organizacije opozarjajo, da predlog zakona o dolgotrajni oskrbi prinaša dodatne obremenitve za gospodarstvo, kar bi zmanjšalo konkurenčnost in posledično ogrozilo delovna mesta. Po njihovem mnenju bi se morala dolgotrajna oskrba financirati v okviru obstoječih prispevnih stopenj.

Reprezentativne delodajalske organizacije, članice Ekonomsko-socialnega sveta, so na ministre in poslance naslovile predloge in pripombe k zakonskemu predlogu, ki ga je vlada posredovala v zakonodajni postopek brez soglasja socialnih partnerjev, so zapisali.

Strinjajo se, da je treba sprejeti sistemski zakon o dolgotrajni oskrbi, a delodajalci ne smejo, ne morejo in ne zmorejo nositi finančnega bremena. Skupna prispevna stopnja delavcev in delodajalcev, ki trenutno znaša 38,2 odstotka, je namreč že zdaj med najvišjimi v Evropi. Kakršne koli dodatne obremenitve za dolgotrajno oskrbo bi tako še dodatno negativno vplivale na konkurenčnost slovenskega gospodarstva v evropskem in svetovnem merilu, zato so takšne rešitve za delodajalce "absolutno nesprejemljive", so poudarili.

Po njihovem predlogu naj pogoje obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, osnovo za plačilo prispevkov in prispevno stopnjo, način obračuna in plačevanja prispevkov ter zavezance določi poseben zakon. Ob tem morajo imeti socialni partnerji dovolj časa za njegovo pripravo, kajti ob pripravi zdajšnjega predloga zakona do pravih pogajanj med socialnimi partnerji sploh ni prišlo, so kritični.

Poseben zakon za financiranje dolgotrajne oskrbe bi se moral po njihovem prepričanju pripravljati kot del celovite obravnave skupaj z davčno, zdravstveno in pokojninsko reformo in reformo trga dela. Kot so opozorili, ob tem ne smemo pozabiti, da je premier Robert Golob ob nastopu svoje funkcije napovedal zavzemanje za to, da se bodo tudi ob upoštevanju opozoril Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in nekaterih drugih evropskih institucij stroški dela v Sloveniji znižali. Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi je torej v nasprotju z obljubami vlade o razbremenitvi stroškov dela, menijo.

Prepričani so, da obstajajo še velike rezerve za financiranje dolgotrajne oskrbe, tako med drugim iz državnega proračuna in posameznih blagajn na področju socialnih zavarovanj.