Novela zakona o RTVS znova potrjena, SDS začel postopek za referendum

Predlog za odločanje o odložilnem vetu na vladno novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija ( RTVS) je vložila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Matjažem Gamsom. Med drugim jih moti hitrost pri menjavi organov odločanja v zavodu. Tem namreč mandat po zakonu preneha veljati z dnem uveljavitve novele, medtem ko se novouvedeni svet RTVS konstituira najpozneje v roku 60 dni. To po mnenju DS predstavlja nerazumno kratek čas.

Po navedbah vlade pa je namen novele spremeniti zdajšnji način upravljanja in vodenja zavoda tako, da se strankarska politika umakne iz njega, da se onemogoči politično podrejanje in vmešavanje v kadrovske in uredniške odločitve ter da se zavod vrne javnosti in zaposlenim, je dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko. Novela po navedbah ministrstva za kulturo povečuje vpliv zaposlenih in civilne družbe, krepi vlogo varuha pravic gledalcev in poslušalcev ter upošteva priporočila Evropske komisije o stanju pravne države na področju medijev.

V predstavitvi stališč so v SDS in Nsi nasprotno ocenilii, da je bil z nujnim postopkom obravnave zlorabljen poslovnik. Nenazadnje so kritični do tega, da v novem svetu zavoda ne bo predstavnika gledalcev in poslušalcev programov RTVS. Prav tako tudi DZ ne bo imel nobene vloge pri imenovanju članov sveta, so izpostavili v SDS. V NSi pa so poudarili, da se "v imenu depolitizacije izvaja popolna politizacija zavoda".

Poslanka SDS Alenka Jeraj pa je že v četrtek dopoldne dejala, da se jim pri noveli zakona o RTVS zdi sporno, da so v DZ zakon obravnavali po nujnem postopku, saj je tako iz razprave izključena civilna družba, prav tako pa o njem ni bilo opravljene javne razprave. "Očitno je to modus operandi te vlade," je dejala Jerajeva. Že dopoldne pa je napovedala, da bodo v SDS na izredni seji glasovali proti noveli. Zakonu po besedah Jerajeve v SDS nasprotujejo, ker državnemu zboru jemlje pravico do imenovanja. "Tukaj nas nekdo prepričuje, da izbranci ljudstva, ki smo izvoljeni in predstavljamo določeno število volivcev, ne smemo oziroma nismo usposobljeni, da bi sprejemali odločitve v zvezi z imenovanjem programskega sveta," je še izpostavila. 

Novela med drugim namesto zdajšnjega 29-članskega programskega sveta in 11-članskega nadzornega sveta zavoda uvaja enotni svet s 17 člani. Med njimi ne bo nobenega imenoval DZ, medtem ko jih po zdaj veljavnem zakonu imenuje 21, od tega 16 na predlog gledalcev in poslušalcev ter civilne družbe, pet članov pa na predlog političnih strank.

Vladna koalicija novelo podpira 

V poslanskih skupinah koalicije so novelo pričakovano podprli. V SD so dejali, da je dovolj cenzure in vplivanja na uredniško in novinarsko avtonomijo. Javna RTVS po njihovih besedah ni niti naša niti vaša in ne sme biti nikoli več tarča politike. Čas je, da zaposleni in civilna družba dobijo odločilen glas pri njenem upravljanju, so pozvali.

V Levici so veto ocenili kot slepilni manever in provokacijo DS. Z novelo se zelo mudi, saj je novinarska svoboda na zavodu ogrožena, raven poklicnih standardov pa je padla, so izpostavili. Novela bo po njihovem pojasnilu zajezila nadaljnje uničevanje zavoda in zaščitila zaposlene.

V Svobodi pa so dejali, da je treba javno RTV zaščititi pred političnim plenjenjem. Kaj se dogaja na RTVS, po njihovem opozorilu jasno kaže tudi imenovanje direktorja vladnega urada za komuniciranje v mandatu vlade Janeza Janše Uroša Urbanije na položaj direktorja Televizije Slovenija.

SDS vložila 6200 podpisov za začetek postopkov

Ker v SDS zakonu nasprotujejo so že vložili nekaj več kot 6200 podpisov za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o vladni noveli zakona RTVS.  

Predsednica DZ bo v sedmih dneh po ustrezno vloženi zahtevi določila 35-dnevni koledarski rok, po katerem se zbirajo podpisi volivcev. Ker je zahteva vložena med 15. julijem in 31. avgustom, bo predsednica DZ določila rok, ki začne teči 1. septembra. Za razpis referenduma bodo morali zbrati 40.000 podpisov.

"Gre za tretjo referendumsko pobudo o spremembi Zakona o RTV Slovenija. Predlagatelj (Slovenska demokratska stranka) bo tako že tretjič poskusil ohraniti obstoječe stanje, ki ga je vzpostavil t. i. Grimsov zakon o RTV Slovenija iz leta 2005, po katerem strankarska politika neposredno imenuje nadzornike in večino članov Programskega sveta RTV Slovenija. Stanje, zaradi katerega ena ključnih institucij za delovanje države izgublja ugled, verodostojnost, kadre in občinstvo," so se na referendumsko pobudo odzvali na Ministrstvu za kulturo.