SDS vložila podpise za referendume, koalicija pravi, da gre za zlorabo

Pred vložitvijo več kot 157 tisoč podpisov za razpis treh referendumov je pred DZ najprej spregovoril  Zvone Černač, ki se je podpisnikom zahvalil za vsak glas. Dejal je, da zbrani podpisi omogočajo volivkam in volivcem, da bodo na referendumu lahko odločali o zavrnitvi škodljivih zakonov, ki jih je sprejela Golobova koalicija. Meni, da ti zakoni siromašijo ljudi in da jih je treba na referendumu zavrnitvi. "Vlada vodi napačno politiko, ki siromaši vsakega med nami". Vladi je očital dvigovanje davkov, inflacijo in uničevanje dobrih rešitev vlade Janeza Janše.

"Upokojenci čakajo, ali se jih bo vlada usmilila in jim namenila več kot pet evrov letnega dodatka," je nadaljeval.  Ob tem je podrobneje razložil, česa se z referendumi nadejajo, predvsem pri referendumu glede Zakona o dolgotrajni oskrbi. "Zakon pomeni večjo varnost za vse, ki živijo sami, vlada te rešitve prelaga v prihodnost," je bil jasen. Pravi, da vlada z rebalansom sredstva, namenjena dolgotrajni oskrbi, namenja drugim skupinam. Ob tem je dodal, da se del zakona o dolgotrajni oskrbi že izvaja, in sicer e-oskrba, ki je brezplačna in omogoča 24-urno nadzorovanje tistih, ki potrebujejo pomoč. "Zakon vlade pomoči potrebnim jemlje 80 milijonov evrov in pošilja sredstva tja, kjer niso potrebna, temu se je treba upreti. Z glasovanjem trikrat proti je treba dati jasen znak vladni koaliciji," je zaključil. 

Nato je poslanka Alenka Jeraj razložila pobudo za spremembo zakona o RTV. Povedala je, da se ne strinjajo s sestavo programskega sveta, saj da je politično usmerjen in izbran. "Za nas je problem tudi to, da je bil zakon sprejet brez kakršnekoli razprave," je dejala. Ključno pri zakonu pa je, da se gledalcem in poslušalcem jemlje besedo pri odločitvah, saj ne morejo več imenovati tako velikega števila članov, je dejala na koncu. 

Poslanec Branko Grims je najprej poudaril, da gre za zelo veliko količino podpisov in da je številka še nekoliko večja od predstavljene, saj so nekatere UE podpise obdelala z zamikom. "Referendum je edina učinkovita oblika omejitve oblasti. In za to gre," je dejal. Ob tem je poudaril, da je pri koaliciji ob zbiranju podpisov zaznal, da so pod pritiskom. "Oblast ima ljudstvo," je bil jasen in dodal, da je omejevanje referenduma 'vprašljivo' in da to pomeni konec demokracije. 

"Inflacija je podivjala," je naprej kritiziral vlado in poudaril, da je na zadnjem rebalansu proračuna fiskalni svet opozoril, da so sestavljeni napačno in da gre za "zapravljanje, neproduktivno porabo in vlaganje v stvari, ki ne dajo rezultata." Inflacija bi se s tem lahko spremenila v dolgoročno, je dodal Grims. Inflacija se pojavi zato, ker vlada porablja preveč, je tudi povedal in dodal, da trpijo ljudje.

Pravi, da je zaradi prevelikega zapravljanja Golobove vlade revščina med državljani še večja. "Vlada ustvarja nova ministrstva in h koritu spravlja tiste, ki jih mora povrniti," je dejal. Kritičen je bil tudi do odpiranja meje in skrbi za migrante. Pozval je k premisleku, kaj to pomeni za državljane in državne finance. Vladi je očital uničevanje slovenskega gospodarstva in pozval, da je taki politiki "treba na referendumih reči trikrat ne". Nato so podpise odnesli v Državni zbor. 

Koalicija: Problem je, da gre za zlorabo

Po tem, ko je stranka SDS nekaj po 14. uri zbrane podpise za razpis treh referendumskih pobud odnesla v DZ, so izjavo podali še predstavniki koalicijskih strank.  Vsi trije poslanci so bili prepričani, da se bo znova ponovi 24. april. 

Najprej je spregovoril Borut Sajovic iz stranke Svoboda, ki meni, da bo večina volivcev na referendumih trikrat obkrožila za. Glede možnih datumov glasovanja je bil jasen, da jih določa tisti, ki pobude vloži, in da je odprtih več datumov. Ob tem je poudaril, da po njegovem mnenju nikakor ne smejo sovpadati s predsedniškimi ali lokalnimi volitvami. "Za napad na vlado gre, za nerazumevanje in za nespoštovanje rezultata državnozborskih volitev 24. aprila," je poudaril vodja poslanske skupine.

Po njegovih besedah so volivci na aprilskih državnozborskih volitvah podelili strankam koalicije mandat za spopad z inflacijo, draginjo in energetsko krizo, ne pa za "stalne prepire, ovire, nagajanja in politizacijo".

"Bojijo se, da bi izgubili nadzor nad RTV-jem, kar je jasno, glede na to, kar počnejo v zadnjih mesecih," je povedal poslanec SD Soniboj Knežak. Za trenutno inflacijsko stanje pa je krivil prejšnjo vlado, ki naj bi 'brez zakonske podlage delila bonbončke'.  

"Glede zakona o demografskem skladu bodo ljudje počasi spoznali, da so bili predvolilni bonbončki brez zakonskih pokritij in da bi zato po volitvah prešli v breme državljanov," je poudaril Knežak.

"Problem, ki ga imamo z referendumi, je to, da gre za zlorabo. Referendumi se bodo uporabili za to, da se dela škodo ljudem," je dejal poslanec Levice Matej T. Vatovec. Tudi on je omenil zakon o RTV, kjer meni, da se SDS preveč vpleta v delovanje zavoda. Nato se je dotaknil tudi ostalih dveh pobud. "Opozicija se rada pohvali, da sama skrbi za zakon o dolgotrajni oskrbi," je dejal. A je kritiziral, da se njihovega zakona, pripravljenega pred 20 leti, ne da več izvajati. Meni, da je treba zakon sprejeti takega, kot ga je predlagala vlada, saj da se bodo drugače storitve podražile. Nato je komentiral še zakon o vladi, s katerim bi koalicija rada "dosegla novo organizacijo" in tudi korak k zeleni politiki, je dejal. 

Kdaj bomo volili?

Predsednik vlade Robert Golob pa je pojasnil, da so, kot je sam napovedal, podpisi vloženi tako pozno, da ne bo mogoče ujeti drugega kroga predsedniških volitev in "bomo imeli referendumski dan". Ta bo po njegovih besedah najverjetneje med obema krogoma lokalnih volitev, saj "ne moreš mešati teh dveh stvari", drugi razlog pa je, da si želijo, da ljudje pridejo na referendum in jasno povedo, kakšno prihodnost si želijo in to je po njegovem tista, ki jo vodi ta vlada.

DZ razpiše referendum, če pobudnik predloži podpise podpore najmanj 40.000 volivcev. Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja skladno z referendumsko zakonodajo ne sme preteči manj kot 30 dni in ne več kot leto dni. Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, sprejme Državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. 

Ta teden je sicer DZ že prejel podpise za razpis referenduma, v torek je namreč pobudo za naknadni zakonodajni referendum o spremembah družinskega zakonika vložila koalicija Za otroke gre. 

Kaj prinašajo novele?

Novela zakona o RTV bi poskrbela, da bi programske svetnike v večini spet imenovale civilnodružbene organizacije, in ne Državni zbor, kot narekuje zakon, ki ga je leta 2005 pripravil SDS. 

Novela zakona o dolgotrajni oskrbi določa, da se bo zakon o dolgotrajni oskrbi začel izvajati leto pozneje, kot je bilo predvideno sprva. Zakon o vladi pa uvaja tri nova ministrstva: za solidarno prihodnost, za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter za podnebje in energijo.