V SDS nasprotujejo imenovanju vrhovnega sodnika Branka Masleše za predsednika vrhovnega sodišča. Masleša je po dveh neuspelih poskusih imenovanja predsednika, sedaj že tretji kandidat za to mesto. Kot njegova predhodnika pa tudi on nima protikandidata. V SDS so v pismu, ki so ga poslali na številne tuje naslove, zapisali, da nasprotujejo njegovemu imenovanju, ker naj bi sodeloval pri legalizaciji umorov pri ilegalnih prehodih italijanske meje, ker naj bi bil zadnji sodnik v nekdanji socialistični republiki Sloveniji, ki je dosodil smrtno kazen in ker naj bi nasprotoval slovenski osamosvojitvi. V SDS menijo, da je to politični kandidat, ki je po godu trenutni vladajoči koaliciji.
Kot navajajo, so vojaki Jugoslovanske vojske lahko ubežnike, ki so ilegalno prečkali mejo z Italijo, tudi usmrtili. To naj bi bilo zapisano v tajnih uradnih dnevnikih. Zadnji taki poboji so se zgodili leta 1989. Veliko indikatorjev je, da je Masleša prisostvoval v tajnih komisijah Jugoslovanske vojske, ki je brez legalnih sodnih postopkov odobrila take usmrtitve na meji.
Kot drugo naj bi Masleša tudi nasprotoval osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Domnevno naj bi ob napadu JLA na Slovenijo dejal, da bo JLA zdrobila Slovenijo do tal.
Masleša je v odzivu na pismo dejal, da ga je ravnanje SDS presenetilo. Glede smrtne kazni, ki jo omenjajo v SDS, je pojasnil, da je kazen izrekel izrekel senat petih sodnikov, ki mu je on predsedoval. V tistem procesu je šlo za kazenski postopek petkratnega umora iz zgodnjih 80. let, v pritožbenem postopku pa je bila kazen spremenjena v 20-letno zaporno kazen.
Kot je še dejal, je za tajno komisijo, ki naj bi odobrila usmrtitve tistih, ki so nelegalno prečkali mejo prvič slišal šele, ko so se pojavili prvi očitki. V komisiji pa pravi da ni sodeloval.
Glede nasprotovanja osamosvojitvi Slovenije pa je dejal, da izjav, kakršne navajajo v SDS v pismu nikoli ni dal.
Poslanec SDS Vinko Gorenak je dejal, da so obtožbe, ki so jih v SDS zapisali, znane že izpred 10 let in da jih Branko Masleša še nikoli ni jasno zavrgel. Masleša ima seveda pravico, da vse obtožbe zavrne, vendar če se v javnosti pojavljajo določeni dvomi, potem je naloga ministra, da jih razišče, preden ga predlaga za mesto vrhovnega sodnika. Ta funkcija je po Gorenakovem mnenju tako pomembna, da glede preteklosti ne bi smelo biti nobenih dvomov.
Iz SD so sporočili, da jim pojasnila, ki jih je dal Masleša, zadoščajo. Obtožbe, ki jih navaja SDS, pa v primeru glasovanja o Masleši na njih ne bodo vplivale.
V Zaresu pravijo, da bi morala SDS svoje pomisleke nasloviti na sodni svet in vrhovno sodišče, "oba omenjena organa sta namreč podprla g. Maslešo kot kandidata za predsednika vrhovnega sodišča". "Ker tega niso storili, je pismo razumeti kot še eno v seriji blatenj ljudi, ki niso po volji SDS, v tujini," poudarjajo v Zaresu. Napovedujejo, da bodo Maslešo podprli, saj menijo, da "je strokovna opredelitev dveh sodnih organov pomembnejša od političnega pritiska ene od političnih strank".
Poslanec SLS Gvido Kres poudarja, da je v času, ko se slovenski sodni sistem sooča z vse večjo neučinkovitostjo pri zagotavljanju enakosti pred zakonom, ko se vzpostavljata dve pravni državi – ena za malega človeka ter druga za elite z debelimi denarnicami in vplivnimi zvezami tudi v sodstvu, "zelo pomembno in ključno, da položaj predsednika vrhovnega sodišča zasede oseba, ki ima veliko strokovnih kompetenc, je brez afer in uživa predvsem široko zaupanje javnosti".
Po besedah vodje poslanske skupine SNS Zmaga Jelinčiča pa Masleša vzbuja toliko razburjenja v politični in tudi strokovni javnosti, da zadeva še ni čisto končana. "Bomo videli, kaj se bo s tem zgodilo in kakšna bo klima v koaliciji oziroma v sodnem svetu, kajti lahko se še zgodi, da ta predlog umaknejo," meni Jelinčič. V SNS tako podpore Masleši ne bodo komentirali, dokler ne bo zadeva jasna, a kljub temu meni, da bi bilo morda najbolje, če bi Masleša sam odstopil od kandidature.
Sicer pa je tudi nekdanji zunanji minister in trenutni uslužbenec na MZZ Dimitrij Rupel marca poslal pismo tujim veleposlanikom v Sloveniji, v katerem je kritiziral predsednika republike in vlado. Članek o tem lahko preberete tukaj.
KOMENTARJI (362)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.