Potem ko so vse druge parlamentarne stranke že imenovale svoje vodje poslanskih skupin, je na ustanovni seji svojega razglasila tudi SDS. Začasnega vodjo in stalnega vodjo v prejšnjem parlamentarnem sklicu Franceta Cukjatija, ki je bil izvoljen na mesto predsednika DZ, bo nasledil Mirko Zamernik, ki je javnosti najbolj znan po predsednikovanju v minulem mandatu parlamentarni komisiji, ki je preiskovala primer Petek. Predsednik SDS Janez Janša je po seji izvršilnega odbora Zamernika označil za mladega, odločnega, povezovalnega in komunikativnega človeka.
Zamernik se je sicer za to funkcijo odločil šele na prigovarjanje kolegov in zaradi stališča, da je treba prevzeti odgovornost, "ko gre zares". Ocenil je, da bo v "težkih usklajevanjih" o sestavi koalicije pomembna povezovalna vloga, sebe pa ocenjuje kot človeka, ki lahko "komunicira tudi z ljudmi na drugem bregu". Zamernik si bo prizadeval, da bi bila čim prej sestavljena koalicija, ki bo dobila večino in začela "z resnim delom".
Zamerniku bo pri delu v parlamentu pomagala Maja Prezelj, ki je bila danes potrjena za sekretarko poslanke skupine. Do danes je bila pomočnica dosedanjega sekretarja poslanske skupine Lovra Lončarja, ki je bil minuli petek imenovan za generalnega sekretarja državnega zbora.
Ustanovitev poslanskih skupin in imenovanje njihovih stalnih vodij je sicer predpogoj za začetek posvetovanj o določitvi kandidata za predsednika vlade pri predsedniku republike. Poslance LDS bo tako vodil Anton Rop, ZLSD Miran Potrč, NSi Andrej Bajuk, SLS Jakob Presečnik, SNS Zmago Jelinčič Plemeniti, DeSUS pa Franc Žnidaršič. Najmanjšo poslansko skupino dveh poslancev narodnih skupnosti pa bo predvidoma vodil poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli.
Vlada le z 49 glasov podpore
V SDS si bodo še naprej prizadevali za oblikovanje čim širše koalicije, vlado pa bodo oblikovali le v primeru, če bo imela najmanj 49 glasov podpore v državnem zboru, je sklenil izvršilni odbor slovenskih demokratov."Če ne bi bil dosežen minimum, ne bi bilo smisla sestavljati vlado, ker bi bila to nestabilna vlada, ki ne bi prispevala k ničemer," je razložil Janez Janša, ki je po seji izvršilnega odbora še ponovil, da si bo prizadeval za koalicijo enakopravnih koalicijskih partnerjev. Kot je znano, imajo parlamentarno večino 49 glasov tri pomladne stranke (SDS, NSi in SLS) ter DeSUS, ki še preučujejo Janšev osnutek koalicijske pogodbe.
DeSUS še brez kadrovskih zahtev
Poslanska skupina DeSUS in njena pogajalska skupina sestanku oblikovali skupna stališča glede vsebinskih vprašanj in pogajalskih izhodišč za koalicijsko pogodbo. Kot je dejal predsednik stranke upokojencev Anton Rous, je bil predmet pogovora zgolj vsebinski del programskih izhodišč, o ostalih, predvsem kadrovskih zahtevah se bodo pogovarjali v prihodnjih dneh, saj na predlog najverjetnejšega mandatarja za sestavo vlade Janeza Janše še čakajo. Glede podpore stranke upokojencev Janezu Janši kot mandatarju pa Rous pravi, "do sedaj ni bilo nobenih razlogov, da stranka tega ne bi storila".
Vsebine pogajalskih izhodišč Rous ni želel razkriti, dejal pa je, da bodo morali v stranki še marsikaj postoriti, da bodo lahko dokončno formirali svoje zahteve v koalicijske pogodbe. Predsednik DeSUS je sicer še enkrat pohvalil osnutek koalicijske pogodbe, ki ga je stranki posredoval Janša, in dejal, da so v njem nekatere naloge formulirane zelo precizno, predvsem na področju pokojninskega in zdravstvenega varstva. "Organizacijsko-kadrovski separat" koalicijske pogodbe pa zaenkrat še ni bil predmet dogovorov, saj na Janševo predstavitev predloga še čakajo.
DeSUS si želi zdravstvo
Čeprav o svojih kadrovskih zahtevah še ne želijo govoriti, je znano, da bo stranka zahtevala vsaj eno ministrsko mesto, po neuradnih informacijah se DeSUS zanima za zdravstveni resor, manj pa ministrstvi za delo in pravosodje. Janez Janša je sicer nedavno napovedal, da bo DeSUS v primeru vstopa v koalicijo enakopravna partnerica in da bo dobila "realen resor".
Predvidoma po koncu prvega kroga pogajanj o vstopu v vlado se bo sicer sestal tudi izvršni odbor stranke, ki je dal 19. oktobra zeleno luč za začetek koalicijskih pogajanj. Končno odločitev o vstopu v vlado pa bo sprejel svet stranke, ki bo predvidoma razpravljal tudi o zahtevah o Rousovem odstopu, ki ga najglasneje zahtevajo v mariborskem DeSUS. Tudi o tej zahtevi na današnjem sestanku poslanske in pogajalske skupine niso govorili, mariborskim kolegom bodo na četrkovem seji pokrajinskega odbora le pojasnili, da je izvršni odbor dal pooblastilo pogajalski skupini za pogajanja o koalicijski pogodbi.
