SDS: Širca in Zalar nista ustrezna kandidata

Poslanca SDS Branko Grims in Vinko Gorenak pozivata novega mandatarja Boruta Pahorja, naj kandidata za ministra, ki sta po njunem mnenju neprimerna, umakne iz predloga sestave nove vlade. Kar nekaj je sicer primernih, med njimi gotovo kandidat za ministra brez lisnice Boštjan Žekš, ki bi bil pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu. Zagotovo neprimerna pa naj bi bila, pravijo, kandidatka za ministrico Majda Širca Ravnikar in kandidat za pravosodnega ministra Aleš Zalar.

Širco namreč obtožujejo, da je bila osumljena korupcije, ker naj bi imela kot predstavnica vlade v svetu javnega zavoda Slovenske kinoteke prste vmes pri angažiranju arhitekturnega biroja Ravnikar Potokar, kjer je delal njen mož. Biro, ki naj bi bil sicer najcenejši ponudnik in se je javil na razpis za renovacijo, glede na Zakon o preprečevanju korupcije ne bi smel biti izbran, saj naročnik in izvajalec ne smeta biti družinska člana. Komisija za preprečevanje korupcije je na podlagi tega ocenila, da izbor izvajalca ni bil pravilen, kljub zagotovilom tedanjega direktorja Kinoteke, da pri tem ni bilo nič spornega.

Širca, ki je sama naslovila vprašanje na protikorupcijsko komisijo in trdi, da s tem ni imela nič, je bila sicer nekaj mesecev zatem razrešena z mesta svetnice.

Kar se tiče Zalarja, so v SDS prepričani, da je pri dopisovanju s predsednico Slovenskega sodniškega društva zlorabil položaj. Zapisal je, da s pravnimi sredstvi ne morejo doseči uveljavitve z ustavo skladne reforme, zato je pozval vse sodnike, člane sodnega sveta, k premisleku o odstopu, "ker ne morejo izvajati ene od temeljnih funkcij sodnega sveta, varovanja in vzdrževanja kolektivne sodniške neodvisnosti. SSD pa naj napove bojkot nadomestnih volitev v sodni svet," je zapisal v elektronskem sporočilu, saj se sam ni mogel udeležiti seje tisti dan. Po mnenju Grimsa in Gorenaka je to popolnoma nesprejemljivo, saj je imel Zalar takrat še status sodnika.

Njegov poziv k bojkotu vseh civilnopravnih sporov, "v katerih je edina tožeča stranka država ali podjetje, sklad ali druga organizacija v izključni državni lasti, do sprejema zakonodajnega moratorija na plačno reformo", pa je bil, trdita Grims in Gorenak, protiustaven. V tem primeru bi bila namreč stranka v sporu z državo ali diskriminirana ali privilegirana, torej v nasprotju z ustavnim načelom enakosti pred zakonom.