Kot kaže, gre za golo preračunavanje o datumu glasovanja. V SDS pravijo, da bi bilo najbolj racionalno, da bi referendume izvedli na enega od volilnih dni, ki jih jeseni ne bo malo, razpisane so namreč lokalne in predsedniške volitve.
Za vladno stran bi bilo po neuradnih informacijah najugodneje, da bi referendume izvedli 13. novembra, ko bo najverjetnejši drugi krog predsedniških volitev. Takrat bo po njihovih pričakovanjih na volišča odšlo več volivcev levosredinskih volivcev. A v SDS podpisov v ponedeljek niso vložili, po novih napovedih naj bi jih šele v sredo, zato je zaradi zakonsko določene časovnice ta želja padla v vodo. Aleš Primc ob tem napoveduje, da bo s koalicijo Za otroke gre! pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o spremembah družinskega zakonika vložil jutri.
Naslednji možni datum za izvedbo referendumskega trojčka je 20. november, na dan lokalnih volitev, ki pa da bi jih bilo z referendumi organizacijsko bistveno težje združiti. Do konca leta potemtakem ostanejo trije možni termini: 27. november ter 4. in 11. december, kar pa bi v roku dveh mesecev za nas utegnila biti kar peta volilna nedelja.
Kaj prinašajo trije zakoni?
Prejšnji teden v četrtek je SDS zbral podpise za razpis treh referendumov. Po zakonskem roku imajo sedem dni časa, da jih vložijo v DZ, nato ima slednji sedem dni časa, da razpiše referendum. Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja skladno z referendumsko zakonodajo ne sme preteči manj kot 30 dni in ne več kot leto dni. Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.
Doslej je v zgodovini samostojne države potekalo 20 zakonodajnih referendumov, zadnji julija lani, in sicer o zakonu o vodah. Kot kaže, se v letošnji z volitvami obarvani jeseni obetajo še trije.
KOMENTARJI (53)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.