Dokumenti, ki govorijo o dogovarjanju Slovenije za sodelovanje v Iraku, kažejo na to, da je prejšnja vlada resno delala na napotitvi vojakov v to državo, je dejal poslanec SDS Rudolf Petan. "Dejstvo je, da so mislili resno, kar kažejo dokumenti, ker so priprave podrobno obdelane. Če pa niso mislili resno, potem so neverodostojni, ker so želeli samo zavajati partnerje v zavezništvu in Evropski uniji," je dejal.
Petan, ki je tudi predsednik parlamentarnega odbora za obrambo, je dejal, da "niti ni pomembno", ali je šlo za dogovarjanja za sodelovanje v okviru danskega kontingenta ali glede inštruktorjev v tretjih državah.
Ne zdi se mu sporno, da se je prejšnja vlada dogovarjala, ampak da se nekdo spreneveda. "Gre za verodostojnost, nekredibilnost, nedržavotvornost. Če se nekaj pogovarjaš, moraš za tistim stati. Opozicija pa ne stoji za tem, ampak govori popolnoma drugače in se spreneveda," pravi Petan.
Vodji poslanske skupine SDS Jožetu Tanku se, kot je dejal, ne zdi sporno, da so na obrambnem ministrstvu z dokumenta, ki govori o pogovorih z Dansko, umaknili oznako zaupnosti. "Bistveno bolj sporno je, da se je vlada v multilateralnih pogovorih zavezala, da bo nekaj storila, da je to zapisano in da nazadnje tega ni storila," meni Tanko.
Odbor DZ za obrambo se je danes seznanil z informacijo o napotitvi pripadnikov Slovenske vojske v Irak. Tako kot dan prej na odboru DZ za zunanje zadeve so bila tudi tokrat v razpravi opazna razhajanja glede te vladne odločitve, pri čemer so predstavniki vladajoče koalicije izpostavili, da je bila odločitev legitimna, da se ogroženost Slovenije s tem ni povečala in da gre za napotitev profesionalnih vojakov, medtem ko sta opozicijski LDS in SD menili nasprotno.
Predsednik odbora Anton Anderlič (LDS) je ob tem predlagal, da bi vlado pozvali, naj o odločitvi o napotitvi v Irak in okoliščinah, ki so privedle do tega, seznani državni zbor, vendar kasneje tega predloga ni predložil v glasovanje. Sam je sicer prepričan, da bi vlada pred sprejetjem takšne odločitve morala obvestiti vse odgovorne politične subjekte v državi, saj gre za zelo pomembno vprašanje.
Nujne seje odbora za obrambo sta se udeležila tudi minister za obrambo Karl Erjavec in načelnik generalštaba SV, generalmajor Ladislav Lipič, ki sta predstavila podrobnosti sodelovanja slovenskih vojakov v misiji zveze NATO za usposabljanje iraških varnostnih sil v Iraku.
Erjavec je ponovil, da Slovenija s tem izpolnjuje svoje obveze kot članica zavezništva in da "ne gre za spremembo politike, temveč le končanje postopkov, ki jih je začela prejšnja vlada". Poleg možnosti sodelovanja pri stabilizaciji Iraka je imela Slovenija po besedah ministra tudi možnost, da ne naredi ničesar, a s tem bi bila "neverodostojna glede na vse to, kar je obljubljala v preteklosti in kar ni mogla izpeljati prejšnja vlada, ker ji je potekel mandat".
Slovenski vojaki bodo manj ogroženi
Poudaril je še, da bo slovenska vojska sodelovala le pri usposabljanju iraških sil in ne v bojnih nalogah, zato nikakor ne postaja del t.i. koalicije voljnih. "Zato se tudi ne bo povečalo tveganje za teroristične napade v Sloveniji." To je potrdil tudi direktor obveščevalno varnostne službe Damir Črnčec. Ta je dejal, da njihove analize kažejo, da se ogroženost Slovenije po tej odločitvi ni spremenila, slovenski vojaki v misiji Nato v Iraku pa bodo manj ogroženi kot pripadniki koalicijskih sil pod vodstvom ZDA.
V generalštabu pričakujejo, da bodo lahko v dveh mesecih zagotovili vse priprave in napotili slovenske častnike preko Združenega poveljstva v Irak.
Jelinčiča ogroža islamski center
Član odbora Drago Koren (NSi) se je strinjal, da mora Slovenija prispevati k vzpostavitvi miru v Iraku. Slovenija se je odločila za NATO na najbolj demokratičen način, z referendumom, zato moramo izpolnjevati svoje dolžnosti, je dodal Stane Pajk (SDS). Pomen referendumske odločitve je izpostavil tudi Ivan Jelen (DESUS), zaradi česar se mu zdi pobuda za obravnavo v DZ nesmiselna.
Josip Bajc (SLS) je po drugi strani menil, da ne bi bilo narobe, če bi vlada pred sprejemom odločitve seznanila pristojna telesa DZ, vendar se mu zdi odločitev kljub temu ustrezna. Da je odločitev dobra, se je strinjal še Zmago Jelinčič (SNS), po mnenju katerega bi bila "Slovenija mnogo bolj ogrožena z gradnjo islamskega centra".
Opozicija: Vlada ignorira parlament
Po ocenah Aleša Guliča (LDS) pa ravnanje vlade nazorno dokazuje, da vlada povsem ignorira parlament, kar se v demokratični družbi ne bi smelo dogajati. Da gre za "podcenjevanje parlamenta in precenjevanje vlade", je menil tudi Anderlič. Dušan Kumer (SD) je medtem menil, da bi bilo "modro sklicati vsaj sestanek predsednikov parlamentarnih strank, saj ne gre le za strokovno, temveč tudi politično odločitev, ki jo sprejela ta vlada".
