Datum, ko proizvodnje električne energije iz Termoelektrarne Šoštanj (Teš) ne bo več, je neizogiben, je v imenu predlagatelja današnje skupne seje odborov izpostavil Franc Rosec (SDS) in poudaril, da mora biti zaprtje skrbno načrtovano. V poslanski skupini SDS so zato po Roščevih besedah predlagali, da se zadeve država loti s premišljenostjo in pripravo študije, ki bi pokazala, kakšne bodo posledice zaprtja Teša in Premogovnika Velenje za gospodarstvo, državljane in tudi za stabilnost in zanesljivost oskrbe z električno energijo države.

Odboroma so v potrditev predlagali sklep, s katerim bi ministrstvo za finance pozvali, da upravo Slovenskega državnega holdinga (SDH) zadolži, da v roku 90 dni pripravi modeliranje razvoja slovenskega elektroenergetskega sistema za obdobje enega leta v primeru prekinitve proizvodne električne energije iz premoga v Tešu. Leto, ki bo obravnavano v okviru modeliranja, mora biti statistično merodajno v okviru zadnjega 10-letnega obdobja.

"Študija mora podati jasne odgovore glede dolgoročnega vpliva zaustavitve proizvodnje na trg električne energije in sistemskih storitev, s posebnim poudarkom na dolgoročni zanesljivosti sistema, uvozni odvisnosti in vplivu na cene električne energije končnim odjemalcem ter dolgoročnem vplivu na konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Izvajalec mora izkazati ustrezne strokovne reference," je Rosec povzel sklep, ki so ga člani odborov zavrnili.

Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tine Seršen že strategija o izstopu iz premoga prepoznava multidimenzionalnost tega procesa. "Opustitev rabe premoga in pravičen prehod je vprašanje energetske mešanice, ravno toliko je tudi vprašanje upravljanja s človeškimi viri, razvoja socialne in gospodarske infrastrukture. Je tudi stvar reševanja okoljskih izzivov z neposrednim vplivom na lokalni prostor. Je stvar uspešnega obvladovanja vseh finančnih in ekonomskih tveganj, tako za gospodarske subjekte kot za državo," je poudarila.

Z novim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom so izstop iz premoga prepoznali kot enega ključnih dejavnikov, ki bo vplival na prihodnjo energetsko mešanico in v strategiji zato jasno načrtujejo pospešena vlaganja v obnovljive vire energije, v pametne energetske sisteme ter različne oblike hranilnikov, je med drugim izpostavila državna sekretarka.

Spomnila je tudi na sprejet območni načrt za prestrukturiranje savinjsko-šaleške premogovne regije, ki narekuje pet strateških ciljev, eden od teh je energetski. Prav tako je izpostavila, da se intenzivno pripravljata tudi zakona, ki sta vezana na prestrukturiranje regije in zapiranje premogovnika in sta v pristojnosti ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj ter ministrstva za naravne vire in prostor. "S tema dvema zakonoma bomo pospešeno naslavljali predvsem delovno socialne in splošne gospodarske izzive pri prestrukturiranju premogovne regije," je dejala.

Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Gordana Pipan je med drugim glede predlaganega sklepa največje opozicijske stranke opozorila na načelo zakonitosti. "V skladu z zakonom o SDH ta ni vezan na navodila državnih organov ali tretjih oseb, pri izpolnjevanju nalog pa mora delovati neodvisno in samostojno," je izpostavila.

Še pred skupno sejo obeh odborov je odbor za infrastrukturo danes opravil drugo obravnavo predloga zakona o pospešitvi postopkov realizacije vseevropskega prometnega omrežja Ten-T. Zaradi pripomb zakonodajno-pravne službe so potrdili vrsto dopolnil."Sam cilj akta je vzpostaviti zanesljivo, nemoteno in visokokakovostno prometno omrežje, ki bo zagotavljalo, da bo tudi Slovenija prispevala k trajnostni prometni povezanosti Evrope," je poudaril Rajh.

Predlog zakona opredeljuje projekte za prometno infrastrukturo jedrnega in celovitega Ten-T omrežja, ki morajo biti v Sloveniji obravnavani prednostno, skrajšuje postopke v zvezi z njihovo gradnjo, nadgradnjo, prilagoditvijo ali spremembo projektov ter javna naročila zanje.