Minuli četrtek so minister za zdravje Andrej Bručan, minister za promet Janez Božič in minister za visoko šolstvo Jure Zupan odstopili. Stranke so te dni iskale morebitne kandidate za ministrska mesta, danes pa je predsednik vlade Janez Janša predsedniku parlamenta Francetu Cukjatiju poslal predlog za imenovanji dveh ministrov.
Kandidatka za ministrico za zdravje je Zofija Mazej Kukovič, ki ima bogate izkušnje na področju managementa in upravljanja s človeškimi viri, kar je dokazala pri svojem dosedanjem delu. Premier ocenjuje, da bo z imenovanjem predlagane kandidatke, zaradi njenih bogatih izkušenj in znanja s področja vodenja in upravljanja, prehodno obdobje ob zamenjavi pri vodenju ministrstva lahko čim krajše. Pred ministrstvom za zdravje so namreč do konca mandata še pomembne in odgovorne naloge, pri katerih poglavitni izzivi niso utemeljeni s strokovnimi vprašanji zdravstva, temveč so povezani z ukrepi za izboljšanje organiziranosti, dostopnosti in učinkovitosti zdravstvenega sistema in zdravstvenih storitev, so v kabinetu predsednika vlade zapisali v sporočilu za javnost.
Janša je za ministra za promet predlagal mag. Radovana Žerjava, ki ima bogate izkušnje na področju vodenja razvojnih projektov, priprav strategij alternativnih razvojnih programov, predvsem pa potrebne vodstvene in organizacijske sposobnosti.
Premier tudi pri njemu ocenjuje, da bo z imenovanjem predlaganega kandidata, zaradi njegovih bogatih vodstvenih izkušenj, znanja in osebnostnih lastnosti, prehodno obdobje ob zamenjavi pri vodenju ministrstva lahko čim krajše.
Odzivi poslanskih skupin
Podporo predlaganima kandidatoma so napovedali v SDS in SLS. V NSi in DeSUS pa pravijo, da kandidatov ne poznajo in ju ne morejo ocenjevati. Da je premierjev izbor dober, menijo v opozicijski SNS. Medtem ko se v poslanskih skupinah NP in LDS še niso opredelili, v SD kandidatov ne bodo podprli.
SDS: Kandidata prinašata svežino v vladno ekipo
Poslanska skupina SDS pozdravlja odločitev, da bo vlada dobila vsaj še eno ministrico. Kandidatka za ministrico za zdravje ima bogato znanje in izkušnje s področja managementa, s čimer bo lahko izvedla ukrepe za izboljšanje organiziranosti, dostopnosti in učinkovitosti zdravstvenega sistema in zdravstvenih storitev. V SDS podpirajo tako usmeritev vlade na področju politike zdravja. Tudi kandidat za ministra za promet prihaja iz gospodarstva, zato verjamejo, da bo uspešno nadaljeval s projekti na ministrstvu za promet. V poslanski skupini SDS so prepričani, da bosta kandidata, ki prihajata iz različnih slovenskih regij, še dodatno obogatilo vlado. Predloga za nova ministra sta prišla zelo hitro, zato bo vlada v celoti spet polno delovala v najkrajšem času, so prepričani v SDS.
SLS oba kandidata podpira
Vodja poslanske skupine Jakob Presečnik je dejal, da je kandidat za ministra za promet Radovan Žerjav "iz njihovih krogov" in so prepričani, da bo "delo dobro opravljal". O kandidatki za ministrico za zdravje pa je menil, da je "zelo razvojno usmerjena, dovzetna za nove izzive". "Toliko jo že poznam, da sem prepričan, da bo tudi ta svoj izziv dobro opravila in korektno vodila ministrstvo za zdravje," je dejal Presečnik.
SNS z izborom kandidatov zadovoljen
Po mnenju vodje poslanske skupine SNS in predsednika stranke Zmaga Jelinčiča je izbor obeh kandidatov dober, čeprav sam sodi, da je dosedanji minister za promet Janez Božič dobro opravljal svoje delo. Jelinčič želi, da bo Žerjav dobro vodil prometni resor, ter ne bo odstopil od projektov, ki jih je začel Božič. Predlog o imenovanju Kukovičeve je Jelinčič označil kot izredno dobro potezo. "Kajti tu se prvič vidi, da je Janša spoznal, da minister za zdravje ne sme biti zdravnik," je pojasnil. Kukovičeva se je v svojem podjetju izredno dobro izkazala, tudi v mednarodnih povezavah, je ugotovil Jelinčič ter izrazil prepričanje, da bo enako nadaljevala tudi na ministrstvu za zdravje. Kot še eno dobro lastnost Kukovičeve pa je Jelinčič izpostavil dejstvo, da zna poslušati dobre ideje tudi z druge strani.
SD kandidatov ne bo podprl
V poslanski skupini SD so predlog komaj dobili, zato ga vsebinsko še ne želijo soditi. Podprli ju zagotovo ne bodo, je napovedal vodja poslanske skupine SD Miran Potrč ter opozoril, da je SD opozicijska stranka, ki ne želi, ne sme in ne more nositi odgovornosti za kakovost predlogov predsednika vlade. "Koalicija je tista, ki bo te ministre izvolila," je dodal. Predsednik SD Borut Pahor je na novinarski konferenci dejal, da je pričakoval izkušenejša politična imena, kljub temu pa ne trdi, da so strokovne reference teh dveh kandidatov slabe. Za oceno, ali je imel premier pri izbiri novih ministrov srečno roko, pa bo po Pahorjevem mnenju potrebno počakati na prve rezultate njihovega dela. Pahor je med drugim potrdil, da je bila Zofija Mazej Kukovič v drugi polovici 90. let članica SD. Kljub temu pa to po Pahorjevem mnenju ni vplivalo na premierjevo izbiro.
LDS se še ni opredelil
Odločitev Janše o kandidatih je po mnenju vodje poslanske skupine LDS Jožefa Školča zgolj lepotne narave. Kot je dejal na novinarski konferenci, se premierju z odločitvijo zelo mudi, saj želi čim prej zapreti razpravo o dogajanju v koaliciji in vladi. Po besedah Školča gre za hitra in za poznavalce nenavadna predloga. "Moji sodelavci, ki delujejo na teh dveh področjih, so nad izborom presenečeni, nobeden od kandidatov doslej namreč na teh dveh področjih ni bil dejaven," je dejal Školč. Ob tem je dodal, da se bodo v LDS o kandidatih za omenjena resorja dokončno izrekli po njuni predstavitvi v državnem zboru. Školč je ponovil stališče LDS, da ni dovolj, če se na omenjenih dveh področjih zamenja ministra, kajti spremeniti se mora politika.
NSi, DeSUS in NP bodo počakali na predstavitev kandidatov
Premierjev predlog ministrskih kandidatov poslanec NSi Alojz Sok ni želel komentirati, ker kandidatov ne pozna. "Oba sta bila izbrana po postopku, stvar posamezne stranke pa je, koga predlaga. Teh odločitev pri NSi ne želimo ocenjevati in enako pričakujemo od drugih," je pojasnil.
Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Žnidaršič je povedal, da njihova stranka ne bi rada komentirala predloga novih ministrov, ker predlaganih ljudi v stranki ne poznajo. O predlaganih ministrskih kandidatih se bodo v stranki odločali po zaslišanju obeh kandidatov na pristojnih odborih v državnem zboru.
V poslanski skupini nepovezanih poslancev (NP) se glede primernosti imenovanja Žerjava in Kukovičeve še niso opredelili. To bodo storili potem, ko se bosta predstavila pred pristojnima parlamentarnima odboroma, je povedal vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Matej Lahovnik. Ob tem je opozoril, da Kukovičeva doslej ni delovala v zdravstvenem resorju.
Vesela priložnosti
Zofija Mazej Kukovič pravi, da ji je premier s povabilom za vodenje zdravstvenega resorja izkazal veliko čast in spoštovanje do njenega znanja. "Upam, da bom to znanje zelo koristno uporabila, če bom dobila priložnost na tem položaju," je dejala. O prioritetah pred zaslišanjem v DZ in potrditvijo mandata ne želi govoriti.
Kandidatka za ministrico ocenjuje, da se je marsičesa naučila, ko je mnogim ljudem z omejenimi zmožnostmi pripomogla k posameznim drobnim rešitvam. Poudarila je, da je sodelovala v humanitarnih organizacijah in se tudi s te plati soočila s sistemom zdravstva. Pri opravljanju te funkcije pa ji bo koristilo tudi to, da zna kot uporabnica zdravstvenih storitev opazovati.
Kdo je Zofija Mazej Kukovič?
Zofija Mazej Kukovič, rojena 14.5.1955, je leta 1980 je diplomirala na Univerzi v Mariboru iz organizacije dela – smer informatika, leta 1989 pa še iz elektrotehnike – elektronike. V letu 1995 pa je vpisala mednarodni študij MBA na Brdu pri Kranju in ga zaključila leto pozneje. Leta 2002 se je na Univerzi v Teksasu izobraževala na temo kriznega managementa.
Leta 1974 se je zaposlila kot konstruktorka v Razvojnem sektorju Premogovnika Velenje, od leta 1977 do 1989 je bila projektantka krmiljenj in regulacij tehnoloških sistemov tako doma, kot za tujino v podjetju ESO. Ko je podjetje zašlo v krizo, je prevzela del prodaje in inženiringa. Leta 1992 se je podjetje ESO razdelilo na dva dela, Mazej Kukovičeva pa je prevzela vodenje podjetja ESO Montaža, ki je bilo namenjeno za stečaj.
Skozi študij in dodatna izobraževanja je pripravila strateški prehod takratnega podjetja ESO Montaža v današnji Esotech d.d., iz podjetja v likvidnostnih in kadrovskih težavah v današnje podjetje za obvladovanje visokih tehnologij.
V zadnjih letih se je poleg dela posebej posvečala civilnim združenjem in predavala na slovenskih in mednarodnih konferencah s področja varovanja okolja in s tem povezanega zdravja, poslovne odličnosti, inovativnosti in prenosov znanj z inštitutov v prakso. Za svoje delo je prejela številna priznanja, med drugim leta 2002 nagrado za dosežke prenosa znanja iz inštitutov v prakso iz strani Inštituta Jožef Štefan, leta 2006 je bila izbrana za Delovo osebnost leta za področje gospodarstva, letos pa je prejela priznanje Združenja za projektni management za razvoj projektnega managementa v Sloveniji. Je članica številnih strokovnih združenj, med drugimi je direktorica gospodarskega interesnega združenja Slovenski Ekološki Grozd, članica Upravnega odbora Združenje Manager, članica Upravnega odbora Europa Donna za boj proti raku na dojki, članica Upravnega odbora GZS za regijo SAŠA.
Kdo je Radovan Žerjav?
Radovan Žerjav, rojen 2.12.1968, je leta 1993 diplomiral na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru, leta 2003 pa zaključil podiplomski študij in postal magister znanosti s področja kemijske tehnologije. Takoj po končanem študiju se je zaposlil v podjetju Nafta Lendava (1993), kjer je kmalu postal vodja oddelka tehnološke operativne priprave proizvodnje, nato pa vodja razvoja za celotno podjetje. Leta 2002 je prevzel dela in naloge tehničnega direktorja Nafte Petrochem, marca 2007 pa direktorja družbe Nafta Biodizel, d.o.o.
Žerjav ima bogate izkušnje na področju vodenja razvojnih projektov, priprav strategij alternativnih razvojnih programov, predvsem pa potrebne vodstvene in organizacijske sposobnosti, so v sporočilu za javnost zapisali v kabinetu premierja.
KOMENTARJI (33)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.