SDS bo v petek vložila ustavno obtožbo zoper Šarca

Poslanci so s 44 glasov proti in 31 za končali parlamentarno pot predloga novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Zofvi). V SDS, ki je z novelo že večkrat poskušala uresničiti ustavno odločbo iz leta 2014 o financiranju šolstva, so zato za v petek napovedali vložitev ustavne obtožbe zoper premierja Marjana Šarca.

Že v začetku meseca je SDS dejala, da bo z ustavno obtožbo počakala do decembrske redne seje oziroma na obravnavo omenjene novele zakona. Predlog ustavne obtožne naj bi pripravljali skupaj z NSi in SNS. 

Vlada: Delno urejanje problematike financiranja zasebnih šol neprimerno

Vlada Marjana Šarca je že 22. novembra letos sporočila, da predloga zakona Zofvi, ki ga je vložila SDS, ne podpira. Po njihovem prepričanju je delno urejanje problematike financiranja zasebnih šol neprimerno. Stališče je na seji ponovil minister za izobraževanje znanost in šport Jernej Pikalo, ki meni, da se mora področje urediti z rešitvami, ki bodo celostno umeščene. Vlada se zavezuje, da bo celovito rešitev poskušala najti v začetku naslednjega leta, vsekakor pa do začetka naslednjega šolskega leta, je še napovedal minister.

Poslanec SDS Tomaž Lisec pa je v burni večurni uvodoma poudaril, da z novelo želijo odpraviti neustavnost in spoštovati ustavni red Slovenije: "Šokantno je, da se v imenu ideologije ne spoštuje odločb ustavnega sodišča," je bil kritičen.

Odgovornost, da smo še vedno v neustavnem položaju, v NSi pripisujejo tako nekdanjemu premierju Miru Cerarju kot tudi aktualnemu Šarcu, je dejala poslanka Ljudmila Novak. Opomnila je, da zasebnih izvajalcev javno veljavnega osnovnošolskega programa le eden prejema stoodstotno sofinanciranje.

Violeta Tomić: Premetene piar akcije 

Violeta Tomić iz vrst Levice je ponovni poskus SDS označila za "premetene piar akcije za načrtno spodjedanje temeljev javnega, vsem dostopnega in kvalitetnega javnega šolskega sistema". Tudi poslanec LMŠ Aljaž Kavčič je ponovno vložitev novele označil za še eno populistično gesto predlagatelja, saj da če bi bil pri svojim namenih iskren, ne bi "ničkolikokrat predlagal enakega predloga".

"V poslanski skupini SD ostajamo zvesti podporniki javnega šolstva ter ostro nasprotniki poskusov zlorab odločitev sodišč," pa je dejal Milan Brglez.

V SAB bi spremenili ustavo 

Andrej Rajh iz SAB pa je spomnil, da so se v stranki že v prejšnjem mandatu zavzemali za uresničitev ustavne odločbe. Predlagali so spremembo ustave, da bi določala, da mora država financirati javne osnovne šole, zasebne osnovne šole pa financira le, če to želi.

Financiranje zasebnih šol razburja že več let 

V skladu s predlogom bi država javne programe v zasebnih osnovnih šolah financirala v enaki višini kot v javnih šolah, torej 100-odstotno. S tem pa bi bila uresničena tudi odločba Ustavnega sodišča iz leta 2014, ki je jasno odločilo, da je ureditev, po kateri se javni programi v zasebnih osnovnih šolah financirajo 85-odstotno, neustavna, in da mora država uzakoniti 100-odstotno financiranje. Neskladje bi moral Državni zbor odpraviti v enem letu, a se to do zdaj še ni zgodilo. 

Na to je v tem mesecu opozorila tudi odhajajoča predsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat, ki je dejala, da je nedopustno, da na nekatere odločbe ustavnega sodišča že po več let ni odziva: "To je velika anomalija v delovanju pravne države."