SDS meni, da vlada pri tako pomembnem vprašanju ni uspela doseči dovolj visoke stopnje soglasja in se je dogovorila le z nekaterimi sindikati. Predsednik sveta SDS Milan Zver: "Vlada je tik pred koncem spremenila pravila igre in posegla v žepe zaposlenih ter jim odvzela pričakovan dvig plače."
Problematično se jim zdi predvsem izvrševanje tega ukrepa, saj še ni izbran pokojninski načrt, ki bi določil izvajalca teh zavarovanj. Drugi del dogovora tako po Zverovih besedah še visi v zraku. Pri tem se je vprašal, ali vlada namenoma ni pripravila vsega potrebnega, zagotovo pa ji to omogoča nenamensko porabo sredstev.
Najpomembnejša posledica sprejetja tega ukrepa in premajhnega soglasja bo izguba zaupanja v institut kolektivnega dogovarjanja, predvsem pa v socialno partnerstvo, je prepričan Zver.
Pri vprašanju, zakaj sploh sprejemanje takšnih ukrepov, kot je omenjeni dogovor, je najočitnejši odgovor, da skuša vlada s to potezo sanirati slabo stanje javnih financ. Vendar, opozarja predsednik sveta SDS, je razlog tudi ta, da pokojninska reforma, ki jo je vlada izvajala pred dvema oziroma tremi leti, ni uspela. Vlada tako skuša pokojninsko blagajno reševati z "ad hoc" ukrepi.
V KNSS razmišljajo o odstopu od socialnega sporazuma
Tudi v Konfederaciji novih sindikatov Slovenije (KNSS) Neodvisnost so izrazili nestrinjanje s podpisom aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in dogovora o usklajevanju plač za leti 2004 in 2005. Predsednik KNSS Neodvisnost Drago Lombar in Jasmina Rus Krsnik, uradna pogajalka pri Sindikatu veterinarjev Slovenije, ki je konfederalno vključen v KNSS Neodvisnost, sta opozorila tudi na to, da sindikat veterinarjev ni bil povabljen k pogajanjem o aneksu in dogovoru, čeprav je reprezentativni sindikat. "Če sindikati ne spregledajo, da je bila storjena napaka, bo KNSS resno razmislil o odstopu od socialnega sporazuma," je dejal Lombar. V KNSS tudi ostro nasprotujejo temu, da bi sprejeti model usklajevanja plač v javnem sektorju uporabili še za zasebni sektor. V celoti se mora namreč upoštevati slovenska, ne pa evropska inflacija, še zlasti pa ne v skoraj 40-odstotnem deležu, kot so se dogovorili v javnem sektorju, je dejal Lombar.
