Brezigarjeva: Nisem storila napake

''SDS s pozivom k mojemu odstopu, ki ga je naslovila na premierja Boruta Pahorja, ščiti predvsem Barbaro Brezigar,'' je prepričan pravosodni minister Aleš Zalar. "Jaz pa kot minister za pravosodje ščitim zakonitost poslovanja tožilstev in varujem samostojnost odločanja tožilcev v posamičnih primerih." Poudaril je, da ščiti samostojnost v tem smislu, da nihče ne sme na nedovoljen način vplivati in posegati v proces tožilčevega odločanja in mu "lomiti hrbtenice, kar se je na primer zgodilo tudi v zadevi Berglund".

Odzval se je tudi na petkovo izjavo generalne državne tožilke Brezigajeve, ki je dejala, da vodji tožilstva ni treba obrazložiti odklonitve sopodpisa tožilčeve odločitev. Zakon je po njegovem mnenju jasen in omogoča vodji tožilstva, da odkloni sopodpis. "Vendar če to stori, potem nima nobene druge možnosti, kot da izda odredbo o prevzemu zadeve in dodelitvi te zadeve sebi ali drugemu tožilcu. Zakon o državnem tožilstvu pa v prvem odstavku 66. člena določa: Odredba o prevzemu določene zadeve mora biti v pisni obliki in obrazložena. Ker je zakon jasen, ne vem, kaj je hujše: ali to, da se generalna državna tožilka spreneveda, ali to, da zakona ne pozna."

Ni šlo za odvzem zadeve

Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je danes za oddajo 24UR dejala, da v zadevi novinarja Magnusa Berglunda ni šlo za odvzem zadeve tožilki, zato o tem ni bilo treba izdelati pisnega mnenja, kot to zahteva zakon o državnem tožilstvu. Pojasnila je tudi, da je bila tožilki zadeva dana nazaj v obravnavo. Za svoj odstop pa ne vidi nobenega razloga. Sama, kot je dejala, namreč ni storila nobene napake, prav tako ne vodja Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani.

Brezigarjeva je še zavrnila navedbe Zalarja, da lahko vodje tožilstev po sedanji praksi dela tožilcem "lomijo hrbtenice" in jih kličejo na zagovor, če se ne strinjajo z njihovimi odločitvami. "Ko se ugotovi neka napaka ali pa odkloni sopodpis, se normalno vodja tožilstva pogovori s tožilcem, in če ta vztraja pri svoji odločitvi, nihče ne pritiska nanj," je dejala.

Zalarju pritrjuje tudi njegova stranka LDS. Vodja poslanske skupine Zaresa Cveta Zalokar Oražem je prepričana, da se SDS s pozivom za njegovo razrešitev postavlja v vlogo "advokata generalne državne tožilke Barbare Brezigar in ji na ta način vrača stare usluge, ki jih je naredila predsedniku SDS Janezu Janši in SDS".

Glede navedb Brezigarjeve in SDS, da politika vse bolj politično pritiska na tožilstvo, poslanka odgovarja, da bi v primeru generalne državne tožilke zelo težko govorili o njeni nepristranskosti. Po njenem je namreč znano, da je bila Brezigarjeva ministrica v vladi Janeza Janše in kandidatka za predsednico države, ki jo je podprla SDS, "znana pa je tudi njena vloga pri orožarskih poslih Janeza Janše". Na vprašanje, ali se ji zdi primerno, da politiki med seboj obračunavajo na hrbtih tožilstva, pa je sicer odgovorila, da takšna obračunavanja niso primerna "in da si jih tudi noben ne želi".

Poslanka je spomnila, da v poslanski skupini Zaresa še vedno niso prejeli odgovora na vprašanje vrhovnemu državnemu tožilstvu, naj jim pojasni, kakšna so merila, ki jih imajo na tožilstvu, ko sprožajo postopke po uradni dolžnosti, ko so blateni javni funkcionarji. Tako je dejala, tudi sama še vedno ne ve, kdaj jo bo tožilstvo vzelo v bran po uradni dolžnosti, kot je bilo to narejeno v primeru Janeza Janše, in kdaj ne. Slednje pa po njenem kaže, da na tožilstvu glede tega nimajo "enakih vatlov".

Sajovic (LDS): Zalar je minister, ki si ga lahko želi vsak mandatar

V LDS so po besedah vodje poslanske skupine Boruta Sajovica prepričani, da Zalar svoje naloge opravlja zakonito, strokovno in zavzeto, zato pričakujejo, da bo nadaljeval s svojim delom. Če bo interpelacija zoper Zalarja vložena, ga bo LDS podprla, "saj je interpelacija v tem trenutku nesmiselna. Bolje bi bilo, če bi se namesto o njej pogovarjali, kako odpraviti napake, ki jih je na ljubljanskem okrožnem tožilstvu odkril pravosodni nadzor." Prepričan je, da je SDS omenjeni nadzor po nepotrebnem spolitizirala, saj, kot je dejal, minister ni zahteval razrešitve Brezigarjeve, pač pa je bil "korekten in je predlagal 30 dnevni rok za odpravo napak". Zalar je sicer po Sajovičevi oceni minister, ki "si ga vsak mandatar lahko samo želi. Pri njem se lahko namreč zanese, da bo tisto, kar zakon nalaga, doživelo tudi v praksi."

Kontič: Zalar le opravlja svoje delo

V SDS pozabljajo, da je pravosodno ministrstvo pristojno za nadzor tožilstva, minister Zalar pa opravlja svoje delo, s katerim želi zagotoviti zakonito delovanje, glede poziva SDS premieru Pahorju, naj Zalarja razreši, opozarja vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič. Grožnja z interpelacijo je po njegovem "očiten primer političnega vmešavanja".
 

SDS: Zalar ostro napade delo tožilstva

V poslanski skupini SDS se sicer še niso odločili, ali bodo dejansko vložili interpelacijo zoper ministra Zalarja. Kot je pojasnil vodja poslanske skupine Jože Tanko, bodo najprej počakali na odgovor premierja Boruta Pahorja, ki so ga pozvali, naj ga zaradi vmešavanja v samostojnost dela tožilcev razreši. Ponovil je, da je bil nadzor pravosodnega ministrstva na ljubljanskem tožilstvu nedopusten, saj je bil odrejen še v postopku preiskave. Kot pravi, si je minister Zalar s tem dovolil nedopusten poseg v samostojnost tožilstva, "očitno s politično ambicijo. Zadeva Berglund je namreč sestavni del afere Patria, ki je bila lansirana pred lanskimi parlamentarnimi volitvami", pravi Tanko.

Dodaja, da gre verjetno predvsem za ambicijo, da bi se del aktivnosti, ki se nanašajo na afero Patria, zakrilo. ''Če bi bila taka preiskava preprečena, bi se to najbrž tudi zgodilo.'' Razrešitev Zalarja so v SDS predlagali tudi zato, ''ker je ostro napadel delo državnega tožilstva''.

SNS podpira nadzor

V SNS podpirajo nadzor nad sodno vejo oblasti, zato morebitne interpelacije zoper pravosodnega ministra Aleša Zalarja ne bi podprli, je povedal vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič. Kot pravi, se ne bo spuščal v to, ali gre pri nadzoru nad tožilstvom za političen pritisk. Meni pa, da je vsaka zadeva, ki jo določen minister izvede, politična.

SNS ima po Jelinčičevih besedah znano stališče: "Močno je treba prevetriti tako tožilstvo kot tudi sodišča". V stranki tako podpirajo začetek izvajanja nadzora nad tožilstvom, zato ne bodo sodelovali pri "vlaganju kakršnih koli sankcijskih ukrepov zoper ministra Zalarja". To je namreč po njegovem edino zagotovilo, "da se ne bi več dogajale svinjarije, ki smo jim priča od leta 1992 naprej".

Tudi v SLS se še odločajo

Predsednik SLS Radovan Žerjav je povedal, da se bo stranka glede podpore morebitni interpelaciji zoper ministra Zalarja odločila v prihodnjih dneh. Odločali se bodo "predvsem v luči tega, da je za SLS najpomembnejša neodvisnost državnega tožilstva". Glede nadzora, ki ga je na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani opravilo ministrstvo za pravosodje, pa "težko sodim, ali je bil dopusten ali ne. Te zadeve so opredeljene predvsem v zakonu o državnem tožilstvu."

Rezultati nadzora stvar interpretacije?

Pravosodni nadzor na ljubljanskem državnem tožilstvu je septembra uvedel pravosodni minister. Povod zanj so bile odločitve tožilstva, da po uradni dolžnosti sproži kazenski postopek zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda, in nekatere informacije, ki so se kmalu zatem pojavile v javnosti. V medije je namreč prišel podatek, da je tožilstvo zadevo Berglund, potem ko je ena izmed tožilk že določila, da se kazenska ovadba zoper Berglunda zavrže, dodelilo drugi tožilki, ki je nato odločila, da je pregon dopusten.

Glede na to je ministrstvo v nadzoru, ki je potekal od septembra do konca decembra, poskušalo predvsem ugotoviti, kako so tožilci v obdobju od 1. januarja 2008 do 2. septembra 2009 uporabljali institut izločitve, dodelitve in predodelitve zadev ter sopodpisa in evokacije. Interni nadzor na okrožnem tožilstvu je sicer opravilo tudi vrhovno tožilstvo, ki pa je po po besedah vrhovnega državnega tožilca Mirka Vrtačnika pokazal, da pri predodelitvi spisa ni bilo nepravilnosti. Po besedah ministra Zalarja pa je ministrstvo v nadzoru ugotovilo hujše nepravilnosti.