Bručan je dejal, da bi nepravično ureditev, ki obremenjuje vse zavarovance ne glede na dohodek, lahko odpravili znotraj obstoječega sistema in pojasnil, da bi lahko revnejše prebivalce oprostili plačevanja prostovoljnega zavarovanja, znotraj prostovoljnega zavarovanja pa bi lahko uvedli tudi različne obremenitve glede na dohodek.
Podpredsednika SDS v beli knjigi moti tudi "izrazit odpor" proti nadaljnjemu razvoju zasebništva v zdravstvu, saj ima Slovenija v primerjavi z nekdanjimi evropskimi komunističnimi državami najmanjši delež zasebništva. Ministrstvo želi po njegovem prepričanju reorganizirati financiranje zdravstva na način, ki bi onemogočil delovanje prostovoljnih zavarovalnic.
Bručanu se zdi problematičen tudi prenos prostovoljnega zavarovanja na zdravstveni prispevek, saj gre za preko 60 milijard tolarjev letno. Tak prenos po zakoniti poti ni mogoč, obstaja pa tudi nevarnost prelivanja teh sredstev v državni proračun in njihova uporaba v druge namene. Po Bručanovi oceni je sicer ena od najboljših rešitev razmeroma stabilnega slovenskega zdravstva prav zbiranje sredstev v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije ločeno od državnega proračuna.
Socialni partnerji seznanjeni z belo knjigo
Minister za zdravje je članom Ekonomsko socialnega sveta predstavil vsebino predvidene zdravstvene reforme, ki je sicer podrobno popisana na več kot 300 straneh t.i. bele knjige. Dokument bo v prihodnjih treh mesecih predmet javne razprave, na današnji seji pa so predstavniki sindikatov opozarjali, da mora ta potekati strpno in se je ne sme časovno omejevati. Za nekatere spremembe, ki jih napoveduje reforma, je namreč potrebno široko družbeno soglasje, je med drugim poudaril Dušan Semolič z Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
V splošnem gledano je to, kar ponuja reforma, do socialno šibkih bolj prijazno kot sedanji sistem, je menil Semolič, obenem pa je bil kritičen do uvedbe doplačil za zdravila, za katero ne vidi utemeljenih razlogov. Prav tako je nasprotoval možnosti zavarovanja za čakalno dobo za storitve v javnem sistemu. Dušan Rebolj (Pergam) pa je opozoril na potrebo po celovitem pogledu na spremembe, ki se v državi obetajo na različnih področjih, od sprememb na področju prispevkov za invalidsko zavarovanje do davčnega sistema. Kot je poudaril, uvajamo nov sistem in jasno mora biti, kaj ta prinaša. Katerikoli sistem pa bomo izbrali, ta ne sme pomeniti vdora v kakovost in obseg obstoječih pravic.
Pomisleke glede obstoječih sprememb prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in uvedbe novega zdravstvenega davka je izrazil Miro Sotlar (Gospodarska zbornica Slovenije), ki je opozoril še na dejstvo, da se pri državljanih upoštevajo le tekoči prilivi, ne pa tudi njihovo premoženje, kar bi lahko vodilo v še dodatno izogibanje izkazovanju realnih bruto plač. Kar pa zadeva nekatere tekoče operativne zadeve, ki so zapisane v beli knjigi, bi te morali reševati že sedaj. Na slednje je minister odgovoril z besedami, da marsikaj res že poteka in so marsikaj že storili, da pa je za nekatere spremembe potrebno sprejeti ustrezne zakonske podlage.
