
Kot so zapisali v izjavi za javnost, je državni zbor na 13. izredni seji 21. julija sprejel omenjeni zakon, pri katerem je bila po njihovem uporabljena specifična zakonodajna tehnika noveliranja. "Zakon vsebuje določbe, s katerimi se posega v 11 veljavnih zakonov, pri čemer nekatere spremembe veljavnih zakonov, v katere posega predmetni zakon, še niso stopile v veljavo. Zaradi navedenega niti ni mogoče govoriti o oceni stanja oziroma škodljivih posledicah veljavnih zakonov, v katere posega predmetni zakon, niti ni utemeljenih in stvarnih razlogov za sprejem ter uveljavitev predmetnega zakona, katerega vsebinski cilj je odprava določenih sprejetih zakonskih sprememb iz političnih razlogov, kar ne zagotavlja pravne varnosti, enakosti pred zakonom," so zapisali in dodali, da zato krši šest členov ustave.
Pri drugi največji parlamentarni stranki še navajajo, da zakon posega v vsebino 11 zakonov, "ki niso istovrstni in med seboj neločljivo povezani, zato tak zakonski pristop oziroma uporaba t. i. omnibus pristopa pri noveliranju veljavne zakonodaje po mnenju podpisnikov zahteve za oceno ustavnosti zakona ni utemeljena" in da je na problematiko opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba DZ-ja.
'Nedopusten poseg v pravice'
S predlaganimi rešitvami v zakonu se v relativno kratkem časovnem obdobju zakonska ureditev ponovno spreminja tako, da ponekod uvaja enako ureditev, kot je veljala pred zadnjimi spremembami 11 predmetnih zakonov. "Gre za spremembe več zakonov, ki niso vsebinsko povezani, in sicer v relativno kratkem časovnem obdobju od njegove uveljavitve, kar krni načelo pravne varnosti," dodajajo.
Predlagatelji predmetne zahteve za oceno ustavnosti menijo, da gre tudi za nedopusten poseg v pravice, ki izhajajo iz instituta zakonodajnega referenduma.
Poslanke in poslanci SDS in NSi z zahtevo za oceno ustavnosti Zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države Ustavnemu sodišču predlagajo, da naj zadrži izvrševanje zakona, ugotovi neskladja z ustavo, razveljavi odločbe omenjenega zakona in naj vladi in državnemu zboru naloži uskladitev z ustavo v roku treh mesecev.
KOMENTARJI (163)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.