SDS in NSi predlagata ustanovitev nove vojaške akademije

Poslanci NSi in SDS so ta teden v zakonodajni postopek vložili predlog dopolnitve zakona o visokem šolstvu, ki bi omogočila ustanovitev in akreditacijo visokošolskega zavoda za potrebe vojaškega izobraževanja. Umeščen bi bil v strukturo Slovenske vojske, deloval pa bi v okviru Centra vojaških šol.

Zavod bi na prvi bolonjski stopnji, na kateri naj bi bil študij interdisciplinaren, soizvajalec skupnega študijskega programa z drugimi visokošolskimi zavodi oziroma univerzami, ki bi akreditirale in razpisale študijske programe z vojaškim izobraževalnim modulom. S tem pa bi se povprečna starost častnikov na prvi dolžnosti z zdajšnjih 28 znižala na 23 let.

Obramboslovci na FDV predlogu nasprotujejo

Na katedri za obramboslovje fakultete za družbene vede so se s presenečenjem odzvali na nedavni predlog poslancev NSi in SDS. Taka sprememba bi po njihovem mnenju temeljito spremenila ustroj vojaškega izobraževanja v Sloveniji. Kot so zapisali, je predlog sprememb zakona očitno obšel ministrstvo za obrambo, ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter slovensko zunanjo strokovno javnost, saj ga v postopek vlagajo poslanci le dveh parlamentarnih strank.

Pri Slovenski vojski so potrdili, da gre za njihov predlog, ki je bil usklajen z ugotovitvami in predlogi medresorske delovne skupine. 

Gre za nesprejemljivo lobiranje oziroma politično udejstvovanje SV pri poslancih izbranih političnih strank, pa meni profesorica na katedri za obramboslovje dr. Ljubica Jelušič. "Pripadniki SV imajo po ustavi in Zakonu o obrambi prepoved političnega aktivizma in lobiranja. Naj napišejo predlog, skladen z Zakonom o visokem šolstvu, in naj ga minister prinese na Vlado, Vlada pa v parlament pred vse stranke enakovredno. Naj se potrudijo poiskati strokovni kompromis za svoje načrte. Namesto poštenega in odprtega javnega razgovora so izbrali potuhnjeno skrivanje za hrbti poslancev. Kar so napisali, je pravno sporno in ruši krhko konsistentnost visokošolskega prostora," je zapisala v odgovoru za 24ur.com.

Takratno delovno skupino so sestavljali prof. dr. Anton Grizold, vodja skupine, ki je tudi visokošolski učitelj na katedri za obramboslovje na FDV, brigadir mag. Vilibald Polšak, namestnik poveljnika, Center vojaških šol, dr. Liliana Brožič, Sodobni vojaški izzivi, Generalštab Slovenske vojske, dr. Jure Gašparič, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, dr. Jana Javornik, generalna direktorica direktorata za visoko šolstvo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, dr. Franci Demšar, direktor Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS), Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, in VVU XII. r. dr. Darko Ščavničar, Sektor katedre vojaških ved, sekretar na Centru vojaških šol. 

Predlogu dopolnitve zakona na katedri za obramboslovje nasprotujejo in poudarjajo, da so oblikovali in akreditirali specialistični program študija obramboslovja, ki so ga končale številne vojaške osebe, trenutno pa je po večletnem usklajevanju v zaključni fazi sprejemanja nov program izobraževanja častnikov, po katerem naj bi določene fakultete akreditirale izbrane vojaške predmete, od tega tri na njihovi fakulteti. Predlog sprememb zakona o visokem šolstvu ta proces po njihovem mnenju ignorira in želi ustanoviti notranji vojaški zavod, ki bi bil izločen iz javnega sistema izobraževanja, kar je v nasprotju s siceršnjimi evropskimi trendi.

Vsebina predloga zakona je po njihovih navedbah v nasprotju z dokumenti, ki urejajo dolgoročni razvoj vojske in govorijo o tem, da mora biti vojaško izobraževanje organizirano v sodelovanju z javnim izobraževalnim in raziskovalnim sistemom, saj ga zapira pred javnostjo tako, da o njegovi organizaciji in delovanju odloča minister za obrambo, kar pomeni, da bi imel pri tem glavno besedo Matej Tonin. "V zakonu o obrambi je jasno določeno, da usposabljanje ali izobraževanje častnikov SV mora potekati v sodelovanju z javnim izobraževalnim sistemom in ne sme potekati kot notranje zaprta enota, kar pa predlagatelji spremembe zakona želijo v bistvu doseči," je pojasnila doc. dr. Jelena Juvan, predstojnica katedre za obramboslovje. 

Kot je pojasnila Juvanova, je izjava Katedre za obramboslovje skupna izjava s katero so se strinjali vsi člani katedre za obrambsolovje, tudi profesor Grizold, ki je sodeloval v omenjeni skupini. Juvanova je še izpostavila, da pojasnilo SV potrjuje njihovo stališče o "neprimernosti uveljavljanja neke rešitve, ki se nanaša na obrambo države, preko dveh političnih strank. Pri tem se poraja vprašanje kakšne so povezave SV s tema dvema političnima strankama." Predstojnica katedre za obramboslovje je še dodala, da je vprašanje izobraževanja častnikov SV "vprašanje največjega nacionalnega pomena, ki zahteva najširši možni nacionalni (in politični) konsenz".

Jelušičeva pa je opozorila tudi, da bi predlagatelji s to zakonsko spremembo radi ustanovili zasebno vojaško šolo, ki bi se financirala z javnim denarjem.

"Predlog zakona ne vsebuje realistične ocene števila kandidatov, za katere bi bila predlagana oblika izobraževanja ustanovljena. Že večkrat smo opozorili, da število kandidatov za častnike in častnice, ki jih potrebuje Slovenska vojska, ne zadostuje za ustanovitev posebnega izobraževalnega zavoda in je s tega vidika finančno neupravičeno trošenje davkoplačevalskega denarja," so zapisali na katedri za obramboslovje.

Nasprotujejo tudi trditvi, da je ustanovitev vojaškega zavoda nujna zaradi vključevanja v mednarodna vojaška znanstvena združenja, mednarodne izobraževalne in znanstveno-raziskovalne integracije ter za pristopanje k raziskovalnim projektom, saj da se Slovenska vojska in njeni strokovnjaki v vse te procese že zdaj lahko vključujejo, če pri njih obstajata interes in potencial za mednarodno sodelovanje. Predlog zakona sicer prikazuje ureditve vojaškega šolstva v drugih državah, vendar pa po mnenju katedre ne upošteva vseh njihovih značilnosti. Primeri Avstrije, Finske, Nemčije in Nizozemske, kjer so stoletja razvijali tradicijo vojaških akademij, niso primerljivi s Slovenijo, kjer nikoli v zgodovini ni bilo vojaške visokošolske ustanove.

Na katedri za obramboslovje so tudi prepričani, da je področje izobraževanja častnikov preveč pomembno področje, da bi ga lahko urejala skupina poslancev dveh političnih strank, in to s spremembo treh členov v zakonu o visokem šolstvu. Za kaj takega je po njihovem mnenju potrebna širša družbena razprava, nato pa je treba na podlagi javno predstavljenih argumentov najti soglasje o strokovno najprimernejšem in finančno vzdržnem sistemu vojaškega visokošolskega izobraževanja v Sloveniji.

Odzvali so se v Levici, kjer so zapisali, da ni skrivnost, da "desni stranki SDS in NSi hitita z militarizacijo družbe". "Minister Tonin bi še bolj odrezal vojsko od družbe. Vzporeden plačni sistem, vzporedni dodatki, sedaj še vzporedna šola. A potrebujemo družbo, v kateri bo dobro poskrbljeno za vse, tudi za običajnega vojaka, ne pa ločenih privilegijev za strankarsko paravojsko," je dejal poslanec Levice Miha Kordiš. Dodali so, da ta manever ni samo v nasprotju z veljavno zakonodajo, ampak je tudi skrajno nevaren. 

V odgovoru na naša vprašanje, kakšen je namen zakona in zakaj tega ne urejajo z Zakonom o obrambi, so na ministrstvu za obrambo zapisali, da s spremembami zakona odgovarjajo na trenutne ter prihodnje kadrovske izzive in potrebe Slovenske vojske, "saj jo želimo popolnjevati s častniškim kadrom, ki bo imel inter- in multidisciplinarno znanje". "Zakon o obrambi ureja področje izobraževanja za oboroženi boj. Ta izobraževanja in usposabljanja so v funkciji države in vojske. Ker pa gre v primeru spremembe organizacije vojaškega šolanja za interdisciplinarno povezovanje, kjer bodo soizvajalci skupnega študijskega programa še drugi visokošolski zavodi oziroma univerze, to posega na področje visokega šolstva, ki ga ureja področni Zakon o visokem šolstvu."

Sprememba Zakona o visokem šolstvu je nujna, tako MORS, zaradi uresničitve naloge SV iz ReSDPRO 2010, ki predvideva vzpostavitev vojaškega šolstva v skladu s standardi v javnem izobraževalnem sistemu, kar predvideva že Zakon o obrambi (64. člen)." Zakon o visokem šolstvu namreč predvideva ustanovitev visokošolskega zavoda kot pravne osebe, vpisane v register pravnih oseb. Vojaški zavod v sestavi Slovenske vojske pa ni samostojna pravna oseba, saj je za vse organe javne uprave pravna oseba Republika Slovenija."

Iz SV pa odgovarjajo, da "vključevanje vojaškega modula na različnih fakultetah udejanja prav te zahteve". Pojasnili so še, da bo Ministrstvo za obrambo v prihodnjih letih na leto štipendiralo do 50 študentov, vpisanih v visokošolske programe z vojaškim modulom.

Po mnenju ministrstva, trenutna ureditev ne omogoča akreditacij vojaških šol in njihovih programov v javnem izobraževalnem sistemu, ki jih v RS izvaja NAKVIS. "Omogoča pa ustanovitev vojaške šole komurkoli, celo tujcem, saj področja vojaških ved, 1031 po klasifikaciji KLASIUS 16 ne pokriva noben visokošolski zavod v RS. Večina držav, ki imajo vojaško in obrambno izobraževanje organizirano v okviru ministerstev ali oboroženih sil, imajo v svojih zakonih o šolstvu izjemo za vojaško izobraževanje."