SDS: Človek, ki ne dela, je za državo najdražji

Poslanska skupina SDS je v parlamentarni postopek vložila zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora v zvezi s tretjim paketom protikriznih ukrepov za izboljšanje gospodarskega in socialnega položaja v Sloveniji, ki ga je predlagal strokovni svet SDS.

Pravijo, da ga predlagajo zaradi pretežne odsotnosti iniciative in velikih zamud na vladni strani. "V SDS sedanje gospodarske krize ne vidimo kot potrditev starih ideoloških predsodkov o tržnem gospodarstvu, ampak kot cikličen dogodek, iz katerega se bodo ljudje, podjetja in države kaj naučili ali pa tudi ne,“ so zapisali v sporočilu za javnost.

Znova so poudarili, da zavračajo pristope, ki so temelj slovenske vladne krizne gospodarske politike. V Sloveniji kot odziv na krizo strateško vidijo dve poti: "Z vlaganjem v infrastrukturo in standard prebivalcev lahko tudi med krizo dohiteva razvitejša okolja, po drugi strani pa mora gospodarstvu omogočiti, da se prestrukturira v smeri, da bo konkurenčno v po-kriznih časih,“ pravijo, a menijo, da se pri nas nič od tega še ni zgodilo. "V času krize je Slovenija svoj zaostanek za razvitimi državami Evrope celo povečevala,“ pravijo SDS.

Nadaljujejo, da so zahodna tržna gospodarstva v času krize bistveno nižala stroške in večala produktivnost, medtem ko je v Sloveniji produktivnost močno padla. "Posledica višanja produktivnosti je res večja brezposelnost, vendar pa so tisti, ki so zaposleni, zaposleni bolj produktivno,“ pravijo.

In kaj predlaga SDS?

Svoje predloge so poslanci SDS strnili v nekaj ključnih poudarkov:

– Ključ do izhoda iz krize imajo podjetja in podjetniki. Podjetniki verjetno bolje od države vedo, kje so priložnosti, trgi in tržne niše in kako se morajo prestrukturirati. V prestrukturiranje jih morajo siliti lastniki, država pa ga mora stimulirati.

– Največji izziv leta 2010 je obrniti trend na trgu dela iz naraščanja v padec brezposelnosti. Politike morajo stimulirati vse oblike ustvarjanja novih delovnih mest in to bolj intenzivno kot ohranjanje starih. Novo delovno mesto je namreč zagotovo perspektivnejše od povprečnega starega. Ogromne rezerve so v samozaposlovanju ter v malih in srednjih podjetjih. Človek, ki ne dela, je za državo najdražji.

– Malo držav v Evropi je, kjer je finančni sektor v tako veliki meri pod lastniškim vplivom države kot v Sloveniji. Zato je nedopustno, da slovenski finančni sektor ne servisira ustrezno gospodarstva.

– Država mora skozi davčno politiko pomagati razvojno in inovacijsko intenzivnim podjetjem, ne pa podjetjem, ki na trgu tekmujejo s slabo plačanimi delavci.

– Javni sektor je prevelik, da ne bi delil usode zasebnega sektorja pri plačah in zaposlovanju ter prepomemben, da ne bi bil profesionalno voden in učinkovit.