Kot je pojasnil Andrej Hoivik, je razlogov za uvedbo omenjenih predmetov v osnovnošolsko izobraževanje več, nenazadnje je bil povod za to tudi sredin vrh slovenskega gospodarstva, na katerem so med ukrepi za zagotavljanje kibernetske varnosti predlagali uvedbo obveznega predmeta računalniška informatika v osnovne šole.

"Gospodarstvo smo prehiteli in tako je od petka v proceduri naš zakon," je dejal. Predlagajo, da se predmet računalniška informatika uvede v vse razrede osnovne šole, torej od 1. do 9. razreda. Da ne bo panike med starši, pa bi zakon uvajali postopoma. "Čez slaba tri leta bi prve šole začele s poskusno dobo uvajanja tega predmeta, v letih 2030 in 2031, to pomeni čez šest let, pa bi vse osnovne šole bile po zakonu obvezne izvajati ta kurikulum," je pojasnil in dodal, da ima tudi zavod za šolstvo dovolj časa pripraviti vse učne načrte.

Uvedba tega predmeta je njegovih besedah ključna, da postanemo ena izmed sodobnih držav.

Ob tem je spomnil, da imajo računalništvo v prvih petih letih osnovne šole kot obvezni predmet Bolgarija, Češka, Grčija, Poljska, Portugalska, v zadnji triadi pa Hrvaška, Latvija, Madžarska, Malta, Avstrija ter Romunija. "Torej skoraj polovica evropskih držav je imela že pred petimi leti v kurikulumu obvezni predmet računalništva in informatike," je dejal.

Poudaril je, da novela zakona ni namenjena populizmu, ampak realnemu pregledu stanja. Pri tem je spomnil na zadnjo mednarodno raziskavo računalniške pismenosti in računalniškega mišljenja, ki je pokazala, da Slovenci v osmem razredu niso tako slabi, vendar so slabši kot pred 10 leti, kar pa je lahko po njegovo skrb vzbujajoče.

Povedal je še, da so z zakonom čakali novo ministrico za digitalno preobrazbo, ki bo danes zaslišana na pristojnem odboru in izrazil upanje na podporo druge opozicijske stranke in nepovezanih poslancev. K podpori zakonu je pozval tudi koalicijo in vlado.