Poslanec Predrag Baković (SD) je v začetku meseca na vlado naslovil poslansko vprašanje, v katerem je izpostavil strateški pomen družbe Farme Ihan in njene hčerinske družbe za slovensko kmetijstvo ter proizvodnjo hrane. Kot je poudaril, gre za eno redkih preostalih živilskih družb, kjer ima RS še vedno lastniški vpliv, saj je v 100-odstotni lasti države pod upravljanjem Slovenskega državnega holdinga (SDH). V njeno skupino med drugim spada tudi podjetje Meso Kamnik z blagovno znamko mesnin Anton.
Baković je zato na vlado naslovil vprašanji, ali obstajajo načrti za prodajo Farme Ihan tujcem in ali SDH načrtuje sistemska vlaganja v infrastrukturo in opremo družbe. Farme Ihan so trenutno v strategiji upravljanja državnih naložb uvrščene med portfeljske naložbe, Bakovića pa zanima, ali vlada namerava spremeniti status te družbe v strateško naložbo države ali jo vsaj označiti za pomembno.
Državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ervin Kosi je povedal, da se Farme Ihan ne prodajajo. "Je pa res, da se bo določen del prestrukturiral."
Ključna poteza, s katero lahko država zaščiti Farme Ihan: Da jih namesto med portfeljske naložbe uvrstijo med strateške naložbe države. In tega so se, razkrivajo na ministrstvu - že lotili. "Težko je napovedat kdaj se bo zgodilo. Smo v dogovorih tudi z ministrstvom za finance in samo vlado. Veliko se dela na tem."
V preteklih dneh so se v medijih pojavila ugibanja, da naj bi bilo po Perutnini Ptuj in Panviti na prodaj tudi to nekdaj veliko kmetijsko podjetje, neuradno pa naj bi bili med interesenti hrvaški kupci. Kot so poudarili v SDH, podjetja za zdaj ne nameravajo prodati.
Zaskrbljenost nad morebitno prodajo Farm Ihan so medtem že izrazili v Sindikatu kmetov Slovenije in pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS).
"Primer prodaje Farm Ihan skupaj z njihovim 1800 hektarjev velikim posestvom v Kočevju je ponoven primer trajnega obvladovanja kmetijske zemlje s strani tujcev. Prepuščanje naravnih bogastev slovenskega naroda tujim upravljavcem bo imelo dolgoročno velike strateške posledice za prehransko suverenost Slovenije," so v današnjem sporočilu za javnost zapisali v sindikatu.
"Zdaj je zadnji čas, da se odločevalci v korist slovenskega naroda postavijo zase in za nas in ob poteku zakupnih pogodb odvzamejo državna kmetijska zemljišča pravnim subjektom v večinsko tuji lasti in jo dajo v upravljanje slovenskim kmetom," so poudarili. Zato so znova pozvali k spremembi zakonodaje, da ne bi več prihajalo do prenosa zemlje tujcem.
K spremembi zakonodaje pozivajo tudi v KGZS. "Zadeve se da zelo enostavno rešiti, spremeniti je treba zakon o kmetijskih zemljiščih, in sicer tako, da bodo v primeru sprememb lastništva v podjetju dolgoročne pogodbe, ki jih imajo ta podjetja s skladom kmetijskih zemljišč, nične. Sprašujem se, koliko bi bila ta podjetja vredna, če ne bi imele dolgoročnih, v bistvu trajnih pogodb s skladom kmetijskih zemljišč in gozdov," pa je sinoči za oddajo 24 ur dejal predsednik KGZS Roman Žveglič.
Žveglič meni, da je to edini način, da se ne bi več ponavljala zgodba, ko je ukrajinski holding MHP s prevzemom Perutnine in podedovanimi pogodbami v najem dobil še skoraj 4000 hektarjev državnih zemljišč.
KOMENTARJI (50)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.