Predsednik uprave SDH Žiga Debeljak in njen drugi član Janez Tomšič sta bila na dobri poti h konkretnemu zvišanju plače. Debeljakova bi se popravila za 5700 evrov na 18.500, Tomšičeva pa za pet tisočakov, z 11.500 na 16.500 evrov. Kot so utemeljili v nadzornem svetu, so zvišanje plače utemeljili s povečanim obsegom dela in dejstvom, da se plače niso uskladile z inflacijo od leta 2013.
Sledil je plaz ogorčenja javnosti in predvsem strank koalicije, ki so na ta način poskušale manifestirati svojo politično higieno in moralno držo. Napoved zvišanja plač je obsodila vrsta vidnih koalicijskih imen, med njimi Urška Klakočar Zupančič, Matej T. Vatovec, Mojca Šetnic Pašek in drugi. A kaj, ko je vrh SDH tudi povezan z največjo vladno stranko. Debeljak je namreč dolgoletni sodelavec in prijatelj premierja Roberta Goloba, piše Mladina. Golobovo prvo podjetje, predhodnik Gen-i, je bilo v solastništvu Istrabenza in Gorenja, za katerega je bil kot član uprave pristojen Debeljak. Ta je poleg službe v SDH tudi predsednik nadzornega sveta Telekoma in Gen energije. Debeljak je prav tako pomagal pri pisanju koalicijske pogodbe.
Debeljak in Tomšič sta sicer popustila in nadzornemu svetu predlagala, da ta prekliče uskladitev plač, kot razlog pa navedla, da ne želita, da bi zvišanje plač negativno vplivalo na socialni dialog pri pogajanju o plačah v javnem sektorju. Mladina pa sedaj opozarja na drugi dokument, ki ga je sprejela družba SDH. V Priporočilih in pričakovanjih SDH se nahaja tudi poglavje o o določanju prejemkov menedžerjev, prejemkov nadzornikov in njihovih bonitet, nad katerimi bdi SDH, in ki ga upoštevajo tudi druga, z državo povezana podjetja. Tako bi v skladu z dokumentom povišali plačo več sto nadzornikom državnih družb, ki bi dobili še nekatere bonitete, med njimi hitrejše usklajevanje dohodkov z inflacijo in pravice do dražjih službenih avtomobilov.
Časnik navaja, da se slovenski menedžerji vozijo v službenih avtomobilih v vrednosti okrog 50 tisočakov. SDH, ki je lani predlagal do 70 tisoč evrov vredna službena vozila, sedaj vodstvu uprav priporoča nakup do višine 90 tisoč evrov, če gre za okolju prijaznejša vozila.
Povečali bi se tudi prejemki nadzornikov, višje bi bile sejnine. SDH bi zvišal najnižje priporočene sejnine za 260 odstotkov, s 75 evrov na 195, najvišje pa za 25 odstotkov, z 275 evrov na 360 evrov. Povišalo bi se tudi plačilo nadzornikom za opravljanje funkcije. Pri najmanjših družbah za 40 odstotkov (s 3500 na 5500 evrov), pri velikih za 30 odstotkov (s 15 na 21 tisoč evrov na leto). Debeljak bi tako letos poleg osnovne plače verjetno prejel še dodatnih 70.000 evrov, ugotavlja časnik.
Podjetja bi lahko menedžerjem bolj izdatno financirala stroške izobraževanj ter pokrila članarine organizacijam, kot sta Menedžer in Klub slovenskih podjetnikov.
SDH: Doslej še nismo odobrili povišanja prejemkov nadzornikov
V sporočilu za javnost so zapisali, da "sprememba ne pomeni nikakršnih samodejnih dvigov prejemkov ali bonitet članov organov vodenja in nadzora". Priporočila in pričakovanja SDH določajo maksimalno dovoljeno, fiksno in variabilno, plačilo, bonitete, odpravnine članov organa vodenja ter maksimalna nadomestila in sejnine članov organov nadzora. Dodajajo, da so prvič 12 letih prilagodili zgornje meje prejemkov.
V SDH zagotavljajo, da doslej niso odobrili še nobenega takšnega povišanja prejemkov nadzornikov. "Tudi sprejeta Politika prejemkov članov uprave posamezne družbe predstavlja zgolj okvir (oz. maksimalno dopustne zneske) za sklenitev konkretnih pogodb s člani uprav, pri čemer so nadzorni sveti odgovorni, da pogoje določijo upoštevajoč vsa ostala priporočila SDH."
"Ob tem se določbe Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti v družbah, v katerih ima SDH večinski delež ali prevladujoč vpliv (t.i. Lahovnikov zakon), v celoti uporabljajo. Politika prejemkov organov vodenja za posamezno družbo, ki je sprejeta v skladu s 23. členom tega zakona, lahko prejemke organov vodenja definira tudi drugače kot določa ZPPOGD, vendar le, če SDH za to pridobi soglasje Vlade RS. SDH doslej takšnih predlogov ni podal, Vlada RS posledično o soglasjih odstopanja od 'Lahovnikovega zakona' doslej ni odločala," so še zapisali.
'Neprimerna, cinična' odločitev
Kaj na to pravijo v koaliciji? V SD so presenečeni, to je zanje izjemno neprimerno, pričakujejo spremembo odločitve. V Levici pa pravijo, da take poteze niso zgolj nesprejemljive ampak v času inflacije in pogajanj z javnim sektorjem celo cinične. V Gibanju Svoboda danes odziva še ni bilo, se je pa odzvala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki prihaja iz njihovih vrst. "Moj odziv je podoben kot pri tistem nespodobnem dvigu plač. Menim, da je v trenutnih razmerah najmanj neprimerno, da bi si menedžerji in nadzorniki v državnih podjetjih dvigali dohodke. Menim, da so razmerja med plačami v javnem sektorju in državnih podjetjih presegla mejo sprejemljivega, zato bi bilo treba ta razmerja ustrezno popraviti. Ne podpiram tega elitizma v državnih podjetjih, vedno pa bom podprla dostojno plačilo za vsako delo," je sporočila.
KOMENTARJI (484)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.